• TABLE OF CONTENTS
HIDE
 Title Page
 Funem Farlag
 Funem prezidium fun institut
 Latajnise transkripcie far...
 Arajnfir
 Tnaj-cejxns
 Arbeter-lider
 Lider vegn balmeloxes
 Stejger-un mispore-lider
 Priziv-un milxome-lider
 Vort-tekstn fun di lider
 Kircungen, vos vern banuct in di...
 Bamerkungen
 Jedies vegn di zinger un vegn di...
 Table of Contents






Title: Jidiser muzik-folklor
CITATION THUMBNAILS PAGE IMAGE ZOOMABLE
Full Citation
STANDARD VIEW MARC VIEW
Permanent Link: http://ufdc.ufl.edu/UF00072111/00001
 Material Information
Title: Jidiser muzik-folklor
Physical Description: v. ; 22 cm.
Language: Yiddish
Creator: Beregovskiĭ, M. (Moiseĭ) 1892-1961 ( Composer )
Publisher: Meluxišer Muzik-Farlag
Place of Publication: Moskve
Publication Date: 1934
 Record Information
Bibliographic ID: UF00072111
Volume ID: VID00001
Source Institution: The Isser and Rae Price Library of Judaica
Holding Location: The Isser and Rae Price Library of Judaica
Rights Management: All rights reserved by the source institution and holding location.

Table of Contents
    Title Page
        Title Page 1
        Title Page 2
    Funem Farlag
        Page 3
    Funem prezidium fun institut
        Page 4
    Latajnise transkripcie far jidis
        Page 5
    Arajnfir
        Page 6
        Page 7
        Page 8
        Page 9
        Page 10
        Page 11
        Page 12
        Page 13
        Page 14
        Page 15
        Page 16
        Page 17
        Page 18
        Page 19
        Page 20
        Page 21
        Page 22
        Page 23
        Page 24
        Page 25
        Page 26
        Page 27
        Page 28
        Page 29
    Tnaj-cejxns
        Page 30
    Arbeter-lider
        Page 31
        Page 32
        Page 33
        Page 34
        Page 35
        Page 36
        Page 37
        Page 38
        Page 39
        Page 40
        Page 41
        Page 42
        Page 43
        Page 44
        Page 45
        Page 46
        Page 47
        Page 48
        Page 49
        Page 50
        Page 51
        Page 52
        Page 53
        Page 54
        Page 55
        Page 56
        Page 57
        Page 58
        Page 59
        Page 60
        Page 61
        Page 62
        Page 63
        Page 64
        Page 65
        Page 66
        Page 67
        Page 68
        Page 69
        Page 70
        Page 71
        Page 72
        Page 73
        Page 74
        Page 75
        Page 76
        Page 77
        Page 78
        Page 79
        Page 80
        Page 81
        Page 82
        Page 83
        Page 84
        Page 85
        Page 86
        Page 87
        Page 88
        Page 89
        Page 90
        Page 91
        Page 92
        Page 93
        Page 94
        Page 95
        Page 96
        Page 97
        Page 98
        Page 99
        Page 100
        Page 101
        Page 102
        Page 103
        Page 104
        Page 105
        Page 106
        Page 107
        Page 108
        Page 109
        Page 110
        Page 111
        Page 112
        Page 113
        Page 114
        Page 115
        Page 116
        Page 117
        Page 118
        Page 119
        Page 120
        Page 121
        Page 122
    Lider vegn balmeloxes
        Page 123
        Page 124
        Page 125
        Page 126
        Page 127
        Page 128
        Page 129
        Page 130
    Stejger-un mispore-lider
        Page 131
        Page 132
        Page 133
        Page 134
        Page 135
        Page 136
        Page 137
        Page 138
        Page 139
        Page 140
        Page 141
        Page 142
        Page 143
        Page 144
        Page 145
        Page 146
        Page 147
    Priziv-un milxome-lider
        Page 148
        Page 149
        Page 150
        Page 151
        Page 152
        Page 153
        Page 154
        Page 155
        Page 156
        Page 157
        Page 158
        Page 159
        Page 160
        Page 161
        Page 162
        Page 163
        Page 164
        Page 165
        Page 166
        Page 167
        Page 168
        Page 169
        Page 170
        Page 171
        Page 172
        Page 173
        Page 174
        Page 175
        Page 176
        Page 177
        Page 178
        Page 179
    Vort-tekstn fun di lider
        Page 180
        Page 181
        Page 182
        Page 183
        Page 184
        Page 185
        Page 186
        Page 187
        Page 188
        Page 189
        Page 190
        Page 191
        Page 192
        Page 193
        Page 194
        Page 195
        Page 196
        Page 197
        Page 198
        Page 199
        Page 200
        Page 201
        Page 202
        Page 203
        Page 204
        Page 205
        Page 206
        Page 207
        Page 208
        Page 209
        Page 210
        Page 211
        Page 212
        Page 213
        Page 214
        Page 215
        Page 216
        Page 217
        Page 218
        Page 219
        Page 220
        Page 221
        Page 222
        Page 223
        Page 224
        Page 225
        Page 226
        Page 227
        Page 228
        Page 229
        Page 230
    Kircungen, vos vern banuct in di bamerkungen
        Page 231
    Bamerkungen
        Page 232
        Page 233
        Page 234
        Page 235
    Jedies vegn di zinger un vegn di lider
        Page 236
        Page 237
        Page 238
        Page 239
        Page 240
        Page 241
        Page 242
        Page 243
        Page 244
    Table of Contents
        Page 245
        Page 246
Full Text
INSTITUTE FAR JIDISER PROLETARIER KUL'TUR FUN DER ALUKRAINIgER
VISNgAFT-AKADEMIE.
ETNOGRAFISE SEKCIE. CABINET FAR MUZIK-FOLKLOR.


M. BEREGOVSKI


JIDIS


ER


MUZIK-FOLKLOR
/


Band I


UNTER DER 'ALGEMEJNER REDAKCIE FUN
M. VINER


UtVSITY OF FLORIDA LIBRARIES


MO S K V E


1 9 3 4


MELUXISER MUZIK-FARLAG
















FUNEM FARLAG


Derdoziker bux fun M. Beregovski, dem onfirer fun kabinet far
muzik-folklor barn Institut far Jidiser ProletariSer Kul'tur fun der
AlukrainiSer VisnSaftlexer Akademie, < a'nthalt
zejer vertfuln material, vos vert do ict cum erStn mol farefntlext
(a tejl material zajnen variantn cu Sojn frier gedrukte lider). Der
avter hot durxgefirt a grojse arbet bam cunojfzamlen dem material,
degifrirn im, klasificirn, komentirn un d. gl. A bazunder ufmerkzam-
kajt fardinen di folklorise arbeter-un revol'ucionere lider, vos farnemen
in demdozikn bux dem grestn oit. Di arbet iz durxgefirt gevorn
mit visnSaftlexer pinktlexkalt un antsprext cu di foderungen, vos
under sovetiSe muzikaliSe folkloristik Stelt cu azelxe arbetn.
In dem arajnfir hot zix M. Beregovski geStelt di ufgabe cucugejn
cu di fragn fun muzik-folklor fun a marks-leninign standpunkt. Der
avter git ojx a fanandergeviklte kritik fun di buriuaze koncepcies,
vos hobn geherSt in der jidiSer muzikaliger folkloristik (Saminski,
Sabatrejev, Engel u. and.)
Me darf zogn, az under maiks-leninise forsung fun muzik-folklor
iz nox zejer jung. In tox geredt zajnen nox gerfoj un pinktlex nit
baStimt afile di grenecn fun muzik-folklor.
Deriber iz, natirlex, az ejnike hanoxes, vos zajnen faran in
M. Beregovskis bux, fodern nox a vajterdike bahandlung un dis-
kusie. Cu didozike hanoxes geher, aStejger, der gedank, az mit der
antviklung fun under kul'tur farnemen di literariSe, formes dos ort
fun di folklorise formes.
Dos farminert, farStejt zix, nit dem veit fun demdozikn bux,
vos anthalt, vi s'iz ojbn dermont, zejer vertfuln material, baarbet
mit fuln visn, un vos rukt arojs a gance reje interesante problerimes,
biz ict vejnik balojxtene.
Derdoziker bux gejt arojs in cvej ojsgabes, af rusig un af jidiS.





















Derdoziker bux derSajnt in cvej gpraxn-in jidis un rusiS. In

jidiS drukn mir im mit der latajniger transkripcie, vajl in gegebenem
fal is dos texnig bakvemer. Axuc dem hobn mir inzinen gehat dem

baSlus fun der Centraler jidiger ortografiger komisie vegn dem, az
visnSaftlexe ojsgabes darfn behadroge aribergefirt vern afn najem,
latajniSn alefbejz.
Prezidium fun Institut











LatajniSe transkripcie far jidiS1)


1. Alefbejz.
Aa Mmin
Bb 2 Nn
Cc 3 Oo 0
Cc we Pp B
Dd Rr r
Ee 3 S s
F f" B s
Gg 2 Tt a
Hh # Uu 9
Ii Vv 11
Jj Xx
Kk P Z z
L1 z

2. Grojshantike, ojsies Srajbn zix in ejgnnemen un in orhejb
fraze.
3. Vejxe konsonantn vern bacejxnt mit a bazunder farvejx-cejxn:
fiarie, kul'tur, Kreml'.
4. Di diftongen vern bacejxnt ej, aj, oj: lojfn, ejropeiS, rajtn,
gejn.
5. Apostrof un defis vern banuct vi in jidign tekst.
10..Bixlal blajbt di ortografie dizelbe, vi ba der gevejnlexer jidiser
srift.
B a in e r k u n g: In demdozikn zamlbux vert di transkripcie fun di vort-tekstn unter
di notn gebraxt lojtn dialekt fun di zinger un iz noenter cu fonetiger trans-
kripcie. Dem y hobn mir arajngeflrt far, a hartn i. Als farvejx-cejxn ba konso-
nant hobn mir iber texnige sibes gemuzt oftmol banucn dem apo;trof. M. B.








l) Didozike transkripcie iz ongenumen fnm der Centraler jidiler ortografiler ko-
misie. Ze (Di jidige Sprax,, 2urnal far jidiS Spraxvisn. Institute far jidlier kultur ba
der alukr. visngaftlexer. Akadeinie FilologiSe sekcie. Kiev, 192), juli-oktober, Num.
4-5, 9p. 58.














ARAJ N FIR


I

1. Inem etnografizm un folkl6rizm ) fun der buriuazie fun der
imperialistiSer tkufe, d. h. in ir hipertrofirtn praktign un SaferiSn
interest un onhengeriSkajt benegeje etnografie un folklor, in ir ejgna;-
tikn <>, in ir strebung arajncufirn di etnografige un
folklorise in der politik, publicistik, kunst, liteiatur un
az. v.,- in dem alemen gefint gevejnlex zajn ojsdruk dos Strebn fun
derdoziker burzuazie opcuvendn, opcucien di arbeter-masn fun zejer
ontejl inem revol'ucionernkatnf kegn dem kapitalizm.
Als kegngevixt cum social kamf funem proletariat, vos derdo-
ziker kamf hot'ongenumen in Rusland zajt di 90-er jorn forikn jor-
hundert organizirte formes, hot di jidise burfuazie arojsgerukt di
problem fun nacionaler vidergeburt. Di ideologn fun der 'jidiSer bur-
zuazie hobn zix gevendet cum etnografizm un 'folklorizm, als cu
azojne mitlen, vos darfn mithelfn nacionaler zelbstderkentenis un farejnikung>, als cu a mitl, vos
((cementirt) un dem nacionaln organizm on kajn gum
untergejd fun klasn. Inem jidign muzik-un vort-folklor hobn di ideo-
logn fun der buriuazie gezuxt un gefunen dem ext-jdign ,
di <(kristol-rejne folks-negome>, zej hoba gezuxt kajt fun under umgliklexn folk>, funem folk, vos < cukunft un vart af besere teg, af di gliklexe teg fun zajn nacionaler
bafrajung un vidergeburt afn bodn fun zajn amoliker grojskajt>>2).
In azojne un enlexe reakcioneie, puste un santimentale banaliSkajtn
hobn zix di burzuaze folkloristn, kompoziters un muzikale tuer, vi Leo
Vinc, . Ginzburg, P. Marek, L. Saminski, . An-ski N. Prilucki un
andere, bamit cu farhojln, cu fardekn di emese social voiclen fun
der farinteresirtkajt fun di burzuaze ideologn inem etnografizm un
folklorizm. A bazundere role hobn badarft spiln der etnografizm un
folklorizm benegeje dem klejnbirgertum: der etnografizm un folklorizm

1) M. Viners termines. Ze zajn arbet fun folkloristika, zamlung 1. Institute far jid. kultur ba der AlukrainiSer Visn~aftlexer
Akademie, etnografile sekcle, Nacmind-farlag, Kiev, 1932, z. 11. In main ictiker
arbet nem ix on xaver Viners koncepcie vegn di frages fun folklorizm un folklo-
ristik.
2) JIeo BHHII, CTapbe BonpocbI H HOBble saaasw, optejl







iz geven fai im a min narkoz in di period fun farSarftn klasnkamf,
ven dos klejnbirgertum hojbt nox on starker cu filn di vakldikajt
fun zajn lage un ven s'farbenkt zix nox ((di alte gute cajtn> mit
zejer etnografign stejger, nox amolikn (idilisn)> un (patriarxalisn>
lebn. Mit der hilf fun etnografizm ur folklorizm strebt di burzuazie
cucucien in di klasn-glaxtn af ir cad di vakidike klejnbirgerlexe masn,
mit der hilf fun etnografizm un folklorizm strebt zi opcuvenden dem
proletariat funem klasnkamf.

2. Di burzuaz-nacionale kompoziters un muzikalise tuer zuxn in
dem muzik-folklor deriker muzikalisn inhalt un tematik, muzikalign
boj-material far nacionaler kunst. Di jidise burzuaze kompoziters fun
onhejb iotikn jorhundert hobn zix geStelt dem cvek bavustzinik cu
safn a jidige nacionale muzikalige kul'tur. Zuxndik muzikaliS-nacionaln
inhalt, tematik un bixlal nacionale muzikalise ojsdruk-mitlen hobn
zej zix gevendet cum muzik-folklor vi cu a kval, vos kon historic
barextikn zejer nacional-muzikalise zuxenign.
Reakcie un nacionalizm hobn alemol gegtrebt un Strebn ict-ojx
ojscunucn di <, < un fun der na-
cionaler kul'tur far a mitl af opcugvaxn un cu farglefern di klasn-
bavegungen fun di unterdrikte un ekspluatirte klasn' ba zix in land,
ojx far di politiSe, imperialistiSe cvekn in kamf kegn andere nacies.
Di nacionale specifiSkajt nuct men ojs far nacionalistite, Sovinistise
cvekn. In azojne faln antplekt di bur2uazie nit gem ire klasn-interesn,
zi redt deriker klojmerst in nomen fun der gancert nacie. Di nacio-
nalistige ideologie hot gefodert funem jidign kompoziter, az er zol
safn farn gancn folk Jisroel nacionale muzik funem jidisn folklor-
melos.- Mit der cajt hobn di jidise burzuaze kompoziters gemuzt
bamerkn, az di azojgerufende iz nit ejnhajtlex in ale ire
tejln, az der inhalt, di tematik un di muzikalise ojsdruk-mitlen in
muzik-folklor zajnen nit ba ale klasn un Sixtn fun demzelbn folk
ejne un di zelbe.
Der buriuazer kompoziter un forSer iz nit gern cu batraxtn dem
muzik-folklor (vi ojx dem vort-folklor) in zajn historiSer antviklung.
Er fiksirt blojz di muzik-folkloriSe situacie fun a baStimter cajt un
vil in ir gefinen di < vos drukn ojs dos nacionale vezn funem (folk> ojser cajt un rojm.
Af deidoziker hanoxe zajnen gebojt ale pruvn cu gafn di normative
<, cu gefinen di <> nacionale
ejgnartikajt, vos zi darf vern der pruv-gtejn farn nacionaln kompo-'
ziter fun ale cajtn.
Der historiser umbajt fun di ojsdruk-mitlen in der muzikaliSer
Sprax kumt for nit ejncajtik un nit mitamol in ale tejln fun a bag-
timter folklor-kunst. Banand mit dem, vos drikt ojs dos hajntcajtike,
trefn mir inem muzik-folklor (vi ojx inem vort-folklor) reStlex fun
noenter un vajter fargangenhajt un amol afile ibergearbete muzikalise
spurn fun alte, lang-fargesene gezelSaftlexe situacies. Fun di-alte
ojsdruk'-mitlen, vos farmogn di nojtike social ojsdriklexkajt, nemt
men af ojscudrukn di naje gezelSaftlexe baciungen, di naje ideologie
un ojsdruk-baderfenign, dos, vos tojg far dem cvek fun jenem ma-








trial. Cuglajx mitn iberSafn di alte ojsdruk-mitlen far di naje ojs-
druk-inhaltn vern fun snaj geSafn naje ojsdruk-mitlen ojx. Der kinst-
lerieer folklor iz nit kajn fargliverte, ejnmol fai ale mol geSafene
kunst, vos antSprext epes an ejbikn metafiziSn ejbiker un az. v. un az. v. Di nacionale specifiskajt
fun dem muzik-folklor iz di nacionale forme, vos Spiglt op bastimte
social un ekonomige inhaltn un hot ir historiSe antviklung.
Mir hobn sojn frier bamerkt, az der birgerlexer kompozitel muz
ojx ajnzeen, az gor nit der cancer muzikaliger (folks-farmeg> tojg alcejns
far zajn ,nacionaler ufgabe>. Er gufe muz sojn onkumen cu a bag-
timtn opklajb, er muz arojszuxn jene ojsdruk-mitlen, vos pasn cum
bestn farn geherikn klas, vos zajn ideologie drikt er ojs in zajn
kunst un vos in zajne interest vil er virkn mit zajn
kunst af di iberike klasn ojx.3)

3. In der jidiger muzikaliser folkloristik un in der muzikaliser
tetikajt fun di jidiSe kompoziters onhejb 20-tn jorhundert, der teti-
kajt, vos iz eng gebundn mit der muzikaliger folkloristik- hobn zix
ongemerkt cvej rixtungen: 1) di klejnbirgerlexe, liberal-folkistige
(J. Engel, Z. Kiselhof un andere) un 2) di bur2uaze, klerikal-cioni-
stige (L. Saminski, A. C. Idlzon un and.). Me darf zogn: in asax
fragn gejen zix didozike cvej rixtungen cunojf, deriber iz Sver cu
vajzn Sarfe glenec-linies in der Stelung fun di muzikalise problems
un in der kinstleriier ideologie ba didozike cvej tixtungen. Dox lozt
zix in algemejn zogn: di klerikal-cionistn zajnen geven antSejdn,
kategorig un kemferiS in zejere mejnungen un ongrifn; di liberal-
folkistn hobn farnumen vaklendike policies, zej hobn gevolt jojce
zajn far alemen.
Ober der emeser Strajt-punkt far didozike cvej rixtungen iz di
opSacung fun dem azoj gerufenem veltlexn folklor un di baciung cu
demdozikn min folklor. Di (, di liberal-folkistiSe rixtung,
derhojpt J. Engel un Z. Kiselhof, hobn onerkent dem nacionaln un
kinstleriSn vert funem veltlexn folklor. Ankegn hobn zix di klerikal-
cionistn (L. Saminski un bifrat A. Idlzon) gemit cu dervajzn, az der
veltlexer folklor iz nit mer vi a niStiker <(golesa-produkt, derfar ken

3) In artikl aCTapHHHaa HapotHas necHas> (i3a nponeTapcKylo MyabiiKy, 1930,
M 7) grajbt N. Br'usova: Di kompoziters fun der kul'turelers muzik hobn Sojn lang
o p g e 5 a c t d e m v e r t (majn kursiv M. B.) funem nitgekincltn (folklor-M. B.)
lid. Zej hobn dos genumen als roj-material far zejere verk un hobn dos abaarbet>
vi a halbfabrikat (!)>. Nox N. Br'usova nox kumt ojs, az kenen oder nit kenen opSacn
Adem vert funem muzik-folklor iz di ejncike un di vixtikste sibe, farvos ejnike
kompoziters vendu zix in bagtimte period cu dem muzik-folklor un <(baarbetn im
in zejere verk, besas andere tuen dos nist, un gevise grapes kompoziters bacien zix
amol afile mit faraxtung cum muzik-folklor. N. Br'usova fault afle nit ajn cu zuxn di
social vorclen fun demozikn fakt. Beejs s'iz inderemesn nejtik ufcudekn di social
vorcin saj in der baciung funem kompoziter cu dem muzik-folklor un saj in dem
battimtn opklajb, vos der kompoziter maxt inem dozikn folklor.
FarStejt zix, az ven mir redn vegn di social vorclen funem opklajb, hobn mir
inzinen di algemejne ideologise ;ijnStelung funem kompoziter un nit blojz dem ge-
gebenem konkretn fal. S'iz klor, az di gegebene konkrete folklor-melodie klajbt der
kompoziter op mit der ojsrexenung af der konkreter kinstleriSer ufgabe, vos er Stelt
zix in dem gegebenem verk.








er nit hobn un hot nit kajn nacionaln vert. Hejojs, vi der veltlexer
muzik-folklor Stamt nit funem Thejlikn land> bagtejt er ingancn--
lojt de; mejnung fun di klerikal-cionistn- <-fun fremde onsixtungen,
vos zajnen ibergenumen gevorn fun del orientaliSer muzik, pojlise
folks-tenc un d. gl.> 4) Kurc-dos iz nit mer vi a muzikaliS-jidiSer
Jargon>.5)
Di klerikal-cionistn, di getraje onhejnger un hiter fun der sina-
gogaler muzikaliser tradicie, hobn farmigpet cum tojt dem jidisn
veltlexn muzik-folklor un hobn nit gevolt derlozn, az der ( jidiger jargon) zol arajngenumen vern in ojcer fun der (aljidise;
muzikaliser kunst. Blojz di di (zeltnste
un ejdlste mustern fun religiezer muzik, jener ext-jidiser melos fun
a (folk a zigerv (azoj heart dos Saminskis filbarer nacionalistiser
ojer),-blojz derdoziker melos iz vert gelejgt cu vern als grunt far
der jidiger> muzik.
J. Engel un Z. Kiselhof gebn cu Saminskin, az di jidise religieze
muzik iz take hexer fun dem veltlexn muzik-folklor saj in nacionaln
un saj in kinstlerign zinen. Cu rateven dem veltlexn muzik-folklor
gibn zej zix an ejce: derdoziker min folklor iz ojx durxgezapt mit
religieze muzikalige element. Di liberal-folkistn viln deriber arajne-
men in dem jidign nacional-muzikalign ( saj di religieze muzik,
saj di veltlexe.6)
Di umgelumpertkajt fun Saminskis ((teorie) vegn der ximiser
rejnkaft fun di fremde onsixtungen in dem jidign veltlexn folklor, hot Sojn farStanen
J. Engel, derzelber Engel, vos hot grojs derexerec far religiezer mu-
zik. Ot-di ul'trareakcionere un umgelumperte teorie hot gekont onge-
numen vern afn vort blojz ba di arxi-nacionalistige krajzn. J. Engel
hot gevizn, az Saminskis gancer abavajz-bagaZ2 -dos iz a kemoj-
analiz fun a cendlik folklor-lider un af aza miin -baaxtung
bojt Saminski di gehojbene ((visnsaftlexe> ojsfirn! Mit a por frazes.
kumt er op, agtejger, di frejlexsn fun Podolie un derzet dort plucim
elements fun dajtign tanc fun Baxs un Hendels epoxe; in di litvise
Azoj, patert er op ale zajne problems, vos er barirt (nacionale spe-
cifigkajt, antlajungen un and.), mit nacionalistige rederajen un lirige
droSes. Saminski alejn iz zix mojde, az er ken nit zajn ( ruik cu di frages vegn dem vert fun di voxedike (panosue!?) tipn
fun under melodie>. Dem nacionaln held cit blojz cu di hexste,
rejnste mustern fun der jidiger muzik (Saminski kon nit on dem
superlativ!). Oder ojsgefinen didJzike ( 4) JI. CaMHHCKHfi. XyAocecTBeHHbfi HTor nocaieamx pa6oT ((O-Ba eBp. Hap.-My-
3bKHD. PaccaeT, 1915, N2 5, Sp. 27.
5) JleoHHA Ca6aHeen 'EspeAicKaa HaunoHaabHan mioaM) B MyahlKe. Arojsgegebn
durx der Moskver ((Gezelaft far jidier muzik, M. 1924. Cu dem ul'trareakcionern
bux, vu Sabafiejev zogt iber in a hojyn melice-stil Saminskis Ateories", velen mir
2ix nox Speter umkern.
6) Ze vegn dem di diskusle cvign J. Engel'n un L. Saminskin: aCnop o ueHHo-
CTH 6blTOnoi eBpeficKof MejOAHHn (PaccBeT), 1915, J.N 7, 9; 1916, NN 4, 11. 16-17; 22; ze ojx 3. A. KHcenbrop), KOHuepT O-Ba eBp. nap.
My3blKHn, ,HoaBbl# BOCXOA,, 1911, J 10 un and.








do muz im sojn bajStejn supernacionale intuicie; mit analiz un visn
hot er nit cuton.
J. Engel zogt user Saminskin (dox an ejgener!): (Ir zajnt an
alter emeser arbeter af dem Svern un vejnik ojsgeforStn feld fun
jidiser muzik. Fu i vanen-2e nemt zix ajer... umberaxmonesdiker urtejl
dem jidisn Stejger-lid?.. S'vilt zix mejnen, az do iz forgekumen a
misfarstejenis)...7)
Kajn misfarStejeniS iz, farstejt zix, nit forgekumen! Saminskin iz
iremd der alefbejz-emes, az punkt azojvi s'endern zix ale lebedike
Spraxn unter der virkung fun ekonomige, social, politise un kul'turele
badingen, punkt azoj blajbt ojx di muzikaliSe Sprax nit umfarenderlex
in cajt un dojres.
Saminskin iz dos fremd,-derof iz er a burzuaz-cionistiSer muzik-
(forser). Ober afile burZuaze forger vejsn, az jede folklor-muzik hot af
zix di virkung fun di Sxejnige felker; di jidige muzik iz in dem prat
kajn mejuxeses nit afile in di , vos fun zej vil Sa-
minski aropbrengen dem muster far der najer ? muzik. Ober dos hot sojn Saminski nit gevolt visn.
Saminskin lojnt dos alc nit cuzeen; fun im redt arojs der bur-
2uazer cionist. Zejer gring maxt er cunigt dem gancn ( Mit ejn kuncikn sprung Spart er on fun Ezro hasojfer a2 cu der
jidiger muzik. Didozike vider-ufgelebte muzik
iz nit abi vos-zi Stejt ajn in jidi-gvirign salon. Far demdozikn sa-
lon iz Ezro hasojfer, farstejt zix, mer jixes ejder der Stetldiker jidiser
balmeloxiSer gezel. Vos iz sojn cu redn funem jidign arbeter-lid! Der
zinger funem dozikn lid, der jidiser arbeter, iz sojn lang gestanen
vi a bejn in haldz der jidiser burfuazie.
Der jidiser bur2uazie iz farhast di folklor-Safung fun di gedixte
arbetndike masn. Sinagogale un religiez-Stejgerige muzik, geSikt un
< gever funem birgerlexn arsenal-iz dos an ojsgecejxnt mitl cu haltn
jidise arbetndike in gefengeniS ba der nacionaler < fun an
ojsdervejlt folk, opcucien zej funem klasnkamf. Bexejn darf men dis-
kreditirn di Safung fun didozike arbetndike, fun di masn bixlal ba
dem nacionaln kompoziter in di ojgn. Didozike misie hot objektiv
ojsgefirt Saminski.

4. ( vil zajn der formerr) A. C. Idlzon. Er hot vegn
jidiser muzik un vegn muzik-folklor asax geSribn. Er hot zajne . ries ,-brejter-vi ale andere' jidiSe muzik-Srajber,-- velt-onSojlex>:
argumentirt un bagrindet. Er hot zix ojx mit praktisn zamlen mer
farnumen vi ale andere. Er hot farefntlext a filbenderdike zamlung
fun cjidiSn,> muzik-folklor (farstejt zix, blojz fun religiezn un halbreli-
giezn Stejger,-der veltlexer folklor ekzistirt far im nit), bixer un
bazundere ojsforgungen vegn der
7) 10. SHre.b. --OrKpblToe IIHCbMO JI. H. CaMHHCKOMy. PaCCBeT, 1915, X' 7,
Sp. 17.
') A. Z. Idclsohn. Hebrlisch-Orientalischer Melodienschatz. B. 1. Gesange der
jenenitisthen Juden. Leipzig, 1914; B. II. Gestnge der babylonischen Juden, 1922;
B. III. Gesange der perslschen, bucharischen und daghestanischen Juden, 1922; B. Y.








Idlzol-s grunt-tezis lozt zix formulirt azoj: der agoles' hot cerisn
dem folks-kerper af stiker un glider, lect opgerisn un dervajtert ejns
funem andern; ober jidn hobn mit zix mitgenumen funem < land>, bahaltn in zix un derhaltn di >. Idlzonen,-punkt
vi ale birgerlex-nacionalistige muzik-cforger>,-- iz dos vixtikste arojs-
cugefinen di emese uralte jidise muzik, ufSteln zi un zi banajen.
Culib dem cvek hot er gezamlt dem muzik-material ba jidn in far-
Sejdene lender un hot zix geflajst arojscubakumen dos Sutfesdike in
ot der muzik; ot dos oSutfesdike> muz sojn memejle zajn dos origi-
nelste, vajl ot dos muz dox stamen tale fun jene ,
memejle muz es zajn der tamcis fun der ejgntlex-jidiSer muzik. Ojb
emecer zol cvejflen, cu hot zix take ot di jidise muzik ajngehit fun
> alte cajtn, iz farzixert Idlzon, az (der muzik-kval Stromt fun der
nesome fun der nacie. Di nesome iz ejbik un bajt nit ir natur>>, Fun
dem iz klor, az muzik af an andere muzik: (GeSixte fun jidiser muzik, b. I, zz. 49 un 3).
Vegn derdoziker teorie funem xazonign profeser hob ix sojn geredt
in an ander ort.9) S'lojnt derojf nist cu farlirn kajn iberike rejd.
Mir zeen: di Saminskis, Idlzons, un ale zejere (noxlojfers)> hobn
far zix ejnem un demzelbn cvek: arojscugefinen di jidiS-muzikaliSe
nesome jesejre, di bejshamikdogdike, ext-orientalise ur-muzik; kedej
af demdozikn destilat ufcubojen a naje ext-jidige muzik, a muzik,
vos zol cien di golden kejt, vos blojz zej alejn zeen zi. Farejnvegs
darf sojn durx der einhajtlexkajt fun di kul'tur-vertn dervizn
vern di ejnhajtlexkajt fun der alveltlexer jidiser nacie ojx (onklasn-
diker nacie, farStejt zix!). Didozike < theories zajnen azoj
komiS argumentirt, az zej lejenen zix vi a xojzek af zix alejn. Zej
blajbn ober dox reakcioner, memejle Sedlex.

5. A pruv cu restavrirn di alte nacionalistise theories fun di Sa-
minskis un Idlzons trefn mir in Sabariejevs bux EBpeAicKaH Hauuo-
HanabHaH mKoJa B My3blKe)>, arojsgegebn fun der Moskver far jidiser muzik>> in 1924. In dem bux dercejlt Sabariejev iber getraj
un in still Saminskis oteorie>> un (. Inem bux
zajnen mobilizirt ale mitlen fun di idealistise, nacionalistise un reak-
cioner-burzuaze theories. Do hot ir i dem ((rasn-tip fun der muzik>>,
i di <, di
> un d. gl. idealistise melice.
Vegn dem jidisn muzik-folklor Srajbt Sabafiejev azoj: (...dos jidise
Stejger-lid mit zajne onSixtungen fun ariSn (!) un iraniSn (!) tip, mit
zajn dajtlex-ejropeizirtn still stejt punkt in aza farheltenig cu der der-
hojbener... templ-melodie un cu der riajer jidiger kunst, vos vet fun
ir (fun der templ-melodie!-M. B.) ojsvaksn... punkt vi der vos iz baSafn gevorn afn galiciS (?)-dajeisn (!) bodn cu dem mo-
numentaln un mextikn hebreig> (dortn, z. 18).
Geslinge der sefardischen Juden; B. Y. Gesange der marokkanlschen Juden, Bri.,
1929. Geglxte fun jidiger muzik, B. I (hebreiS), Berlin, 1924, un a gance reje andere
'bixer, ar'fTken 1n az. v.
9) Ze majn arbtt (Cu di ufgabes fun der jidiser muzikalieer folkloristik inem
ojbndermontn zamlbux -Problemes fun folkloristlka, zz. 104-114.








SDi burzuaz-cionistige koncepcie stekt do arojs fun jeder sure Sa-
baliejevs. Sabariejev-der rus-zogt do getraj nox di cionistn di tifzi-
nike tojre vegn < un malegejret mit grojs hispajles di bana-
litetn vegn monumentaln ul mextikn hebreiS un vegn < templ-melodie>>.
Di Saminskis un Idlzons, ojx di Sabafejevs in filosemitign mentele
un zejere klejnbirgerlexe <, ot di getraje kunst-ideologn
fun der jidiSer burzuazie. hobn nitvilndik dervizn gor andere zaxn un
grod nit dos, vos zej hobn gevolt. Zej hobn dervizn, az de: cugang
zejerer cum jidign muzik-folklor un ojx cu der religiezer muzik iz
geven gor nit , gor nit >, vi s'hobn
zix lib cu atestirn di buriuaze gelernte, der cugang iz geven be-
fejreS tendenciez: zej hobn gepruvt opklajbn fun dem muzikalign
folklor-farmeg grod jene element, vos hobn cumbestn getojgt far
dem klas, vos zajn ideologie hobn zej ojsgedrikt un vos im hobn zej
badint mit zejer gancn muzikalign gafn.

6. Kegnzajtike virkungen in dem muzik-fo'klor ba farSejdene fel-
ker kumen for, fargtejt zix, nit kedej cu fargafn agmas nefeS di (
un fun der > nacional-muzikaliger tradicie. Di nacionale
specifiSkajt inem muzik-folklor. iz, vi in ale formes fun nacionaler
kul'tur, blojz di histor:l-gegebene ojsJruk-forme far baStimte social
inhaltn. Ven es bajt zix der inhalt, bajt zix sofkolsof di ojsdruk-forme
ojx. Fun di alte o sdruk-mitlen blajbn iber un vern ojsgenuct jene,
vos pasn merer far di naje ojsdruk-baderfeniSn un antSprexen der
najer ideologie. Paralel mit dem, vos s'vern gesafn naje ejgene ojs-
druk-mitlen, nemt men iber ojx fun der > ander-nacio-
naler arumringlung di mer pasike intonacies, ritmen un d. gl. Dos
ibernemen kumt for nit mexanis, nit alc, vos <> i. der arum-
ringlung, vert poet un mexanis ibergenumen un dos ibergenumene
blajbt nit vi a (fremder onvaks>. Di < element vern iberge-
numen ba andere felker un vern ibergefuremt nox dem geSmak nox
un der ideologie fun dem gegebenem social Sixt, vos nemt didozike
element iber. Me muz ojx gedenken, az nit ale Sixtn un grupes,
vos nucn folklor, nemen iber fun der ander-nacionaler arumringlung
ejne un dizelbe element. Jede grupe nemt iber deriker jene element,
vos zajnen <>, pasik far dem najem inhalt.10)
Mit dem, vos mir steln fest badajtndike < virkungen afn
jidisn muzik-folklor un haltn dos far natirlex, mejnen mir laxlutn nit
cu negirn di ekzistenc fun a nacionaler forme, dem ejgnartikn still
fun dem jidign muzik-folklor. Punkt azojvi in dem muzik-folklor ba
andere felker, azoj vern ojx di fremde element inem jidisn muzik-
folklor nit poet ibergenumen un mexanig arajngeStelt,--zej vern
ibergefuremt nox der nacionaler forme nox in ir historiSer gegebnkajt,
vos furemt zix ojs lojt der socialer psixologie un ideologige Strebun-
gen fun jene sixtn, velxe hobn ba jidn a Sajxes cu folklor.

10) Kukn mir nox di virkungen fun dem ukrainisn muzik-folklor a if on Jilisi.
iz bamerkn mir gring, az, agteiger, der religiezer un xsidiger met'Os hot ibergenumen
muzikalige element ba ejne social gixtn, di veltlexe folklor-,der-ba andere.








Di folklor-kunst-cumejnstn di kunst fun di ekspluatirte un un-
terdrikte klasn, sixtn un grupes,-hot ba di geherike klasn in bag-
timte etapn fun zejer antviklung punkt azoj feste social funkcies,
vi di kinstleriS-antviklte, (>, geSribene, (> literature,
muzik, moleraj un az. v. ba di hersndike klasn. Mit dem mejnen
mir nit cu bagrenecn di baciung fun di ekspluatirte klasn cu litera-
tur un kunst bixlal, vi ojx a gevise baciung fun di hersndike klasn
cum folklor. Mir batonen blojz, az der folklor als azelxer iz dermit
xarakteristig, vos er iz gevejnlex un cumejnstn di kunst fun di
ekspluatirte un unterdrikte klasn.
Ober punkt azoj vi mir konen nit zogn, az literature, muzik, mo-
leraj un. az. v. iz di ejnhajtlexe kunst fun ale Sriftkenevdike stam,
on unterSejd fun klasn, gixtn un grupes,-punkt azoj konen mir nit
rexenen di folklor-kunst far an ejnhajtlexer kunst fun di
stam on jeder diferenciacie. Dem pojerSn folklor,
astejger, ba ejn un demzelbn folk darf men diferencirn nox zajn
klasn-inhalt nox, in heskem mit der klasn-diferenciacie funem gege-
benen pojertum. ForSndik un baarbetndik di material funem muzik-
folklor blojz lojt dem nacionaln aspect, farSteln mir dermit di klasn-
diferenciacie fun demdozikn material.
S'vet zajn nit rixtik mexaniS cu identificirn di ideologie, vos vert
ojsgedrikt in bagtimte folklor-verk, mit der ideologie fun jene social
grupes, vos safn un nucn demdozikn folklor. Di ideologiSe ufvirkung
funem folklor fast zix niSt arajn ojsglislex in di ramen fun der klasn-
svive, vu er vert cumejnstn gesafn oder ojsgenuct. Nit der gancer
folklor, vos mir trefn ba gevise arbeter-gixtn, oder- vos iz afile gesafn
gevorn fun didozike sixtn, iz der ojsdruk fun der ideologie funem
arbeter-klas. Oftmol kon men in im ufdekn virkungen fun fiemde
klasn.
Es treft nit zeltn, az folklor safn, nucn afile di hersndike klasn.
Di funkcie funem folklor ba didozike klasn iz gor an andere, ejder
ba di unterdrikte un ekspluatirte. Far di lecte iz der folklor zejer oft
dos ejncik cutretlex mitl fun kinstleriSn ojsdruk. S'iz klor, az, astejger,
der grester tejl rusiSe pojerim biz sof 19-tn jorhundert hot faktiS nit
gekent onkumen cu der < literature un kunst; in cariSn Rus-
land iz dos pojertum cumejnstn geven analfabetiS. Di folkloriSe ten-
dencn in der kunst- dos iz oftmol (ober klal nit Sten-
dik) a mitl ba gevise klasn ufcuvirkn af di niderike klasn un zix
derneentern cu zej. Oftmol in bastimte period un in bastimte faln
hot di onhengeriskajt cum folklor (ba di hersndike klasn) reakcionere
ciln, ober amol hot didozike onhengeriskajt progressive ciln ojx. Der
rixtiker cugang cu derdoziker frage kon zajn nor konkret far jeder
gegebener geSixtlexe; situacie bazunder.


II
1. Di klasn-ongeciltkajt fun di bur.uaze folkloristn vajzt zix arojs
nit blojz in der visnSaftlex-forseriSer arbet, zi antplekt zix afile in
zejer zaml-arbet gufe. Zej kenen nit blajbn , uminteresirte








zamler fun folklor-materialn <. Zej ignorirn bekivn un flajsik,
astejger, di arbeter-safung, deriker di revol'ucionere safung. Der gajst>>, di koncepcie vegn der, umbadingter fun der
folklor-kunst, kon nit onemen di > dastugke (An-ski), dos
fabrik-lid un derhojpt di revol'ucionere folklor-gafung.
In gevise period kumen inem folklor cum ojsdruk mextik-gaferige,
forojsStojsndike Strebungen, hofenungen, der protest, di buntariSkajt
fun gevise social grupn un sixtn,- agtejger, funem amolikn revol'u-
cionern birgertum un klejnbirgertum, bifrat in der cajt fun der fran-
cojziSer revol'ucie; s'kumt cum ojsdruk der revol'ucionerer drang un
protest funem lajbejgenem oder <(frajem, klejnem pojertum un amol
afile,-xod asax zelterier un vejniker ojsglislex,-fun der revol'ucionerer
arbeterSaft. Me muz ober zogn: in bagtimte tejln folklor Spiglt zix
ojx op di hintergtelikajt, bagrenectkajt, di nacionale farvaksnkajt, vos
prest arop di unterdrikte un ekspluatirte masn als rezultat fun un-
terdrikung, ummenclexer ekspluatacie, nojt, fun der gajstiker farfinc-
tertkajt, vos di herSndike klasn hobn zix flajsik gemit cu-derhaltn
ba zej.1)
Di reakcionere burzuaze un klejnbirgerlexe folkloristn hobn zix
gernet gevendet grod cu di opgegtanene element inem folklo: un
hobn ignorirt, ojsgemitn un nit gevolt bamerkn di progressive, di
revol'ucionere tejln. Ven ober men hot sojn iber gevise umStendn nit
gekont mer fargvajgn dem revol'ucionern folklor, hot men ongehojbn
cu klogn, az di lidei> un d. gl.
Di jidjge bur2uaze muzlker-folkloristn un kompoziters zajnen geven
farnumen dermit, vos zej hobn arojsgecojgn dos <,--di
<,- fun dem muzik-folklorisn un zej
hobn zix nit gekont oprajsn fun aza <> cu nemen
zamlen, miStejnsgezogt, epes arbeter-lider. Zejer oft hobn zej afile
gemaxt an onStel, azojvi zej voltn gor nit gevust, az azojne lider
zajnen take faran un me zingt zej.
Di gance falange jidige burzuaze un klejnbirgerlexe folkloristn kon
onvajzn ba zix niSt mer vi ejn zamler, vos hot zix interesirt mit ar-
beter-un revol'ucionere lider-dos iz S. Leman. In 1921 'jor hot er
farefntlext di erSte zamlung lider funem period 1905.12)

2. S. An-ski hot gelozt fain etlexe verter vegn arbeter-un revol'u-'
cionere lider blojz cufelik. Fun ejn zajt muz er bixlal konstatirn, az
< perzenlexe iberlebungen, nor af gevise gezelgaftlexe bavegungen
ojx>>.13) S'volt ojsgevizn, az ojb azoj volt sojn far An-skin badarft
zajn natirxlex, az der folklor zol reagirn af di naje < bavegungen> ojx. Cufil hot ober An-ski geklept in dem farcajtikn

Ii) M. Viner, op. cit, z. 90.
12) <(Arbajt un frajhajt, zamlung fun lider, vos zenen antgtanen in iolk in der
cajt fun der ,frajhajts-bavegung in carign Rusland'. Verter un melodies gezamlt un
derklert fun Smuel Lehman, Folklor-bibliotek, VarSe, 1921. Dort iz gebraxt 73 lider.
Cu 56 zajnen ongegebn ojx di melodies.
13) S. An-skl,-Gezamlte Sriftn, b. 15.








folkslid, cufil hot er gedvejket in di vildste hinterStelikste regtlex
funem jidisn Stejger, az-er zol konen derzeen, ufhojbn di naje folklor-
safung. c ven di idejiSe jojrung hot ongehojbn durxcudringen inem hamojnom
ojx, iz ufgekumen dos naje folks-lid,.vos iz geven zejer vajt fun dem
altn saj in der forme, saj in inhalt. Dos farcajtike, dosrov naiv-
poetige, carte un umetike lid hobn farbitn fojle (!) un talantlozike
gramen, vos dermonen di rusige lider fun fabrik-arbeter un lakejen (!) .
An-ski, der amoliker <, iz ict der baltsuve. dem dvejken in ul'tra-nacionalistiSer < zuxt er a tikn far
zajne < revol'ucionere safung, er fartrogt nist kajn ander folklor, vos rirt on
di c fun jidiSkajt. An -skin krejnkt, vos cbanand mit der alter
ext-xsidiSer (dos darf hejsn: emeser folks-Safung.-M. B.) vern ge-
zungen vulgare (!) antixsidiSe lider> (dortn).
Didozike baciung cu der < tig-balebesldike faraxtung fun dem gevezenem crevol'ucioner>> cu di
cfojle un talantlozike rifmes>, afile cum antixsidign lid, iz genug
klor, az me zol cu dem epes darfn cugebn.
In der ganc brejter zaml-arbet far jidign folklor (speciele ekspedicies
1912-14 un peter) hot zix An-ski opgegebn kimat gancerhejt mit di
( l'ucionere un socialistiSe lider ken men in zajn zamlung trefn gecejlte
numern.

3. Brejter hot zix arojsgezogt vegn dem jidign arbeter- un revo-
l'ucionern folklor der bakanter birgerlexer jidisistiSer folklorist J. L.
Kahan. In zajn fanandergeviklter recenzie af der frier-dermonter
S. Lemans zamlung < grajbt Kahan: < zej onrufn folkslidern iz epes cu hametne Sojn culib zejer Sarfn
revol'ucionern ton>>. 14)
Nox im nox zajnen dos < umbakante dixter> (dort, z. 142). Mit dem vos Kahan zogt zix op
oncurufn di arbeter-un revol'ucionere lider mitn nomen <,
mejnt er cuzogn, az zej hobn bixlal kajn kinstlerign vert nit, vajl
zej zajnen farfast <. Der termin < ba azojne folkloristn vi Kahan der hexster grad nidergecung cum
objekt.
FarStejt zix,-der revol'ucionerer folklor iz nit genoj doszelbe, vos
der (tradicionelern folklore (vegn dem veln mir nox redn peterr. Ober
di Kahans, An-skis un d. gl. varfn an umxejn af didozike lider nit
derfar, vos zej zajnen nit enlex cum tradicioneln folklor, di lider
zajnen zej dervider take derfar, vos zej zajnen revol'ucioner. Di folk-
loristn fun demdozikn tip zuxn in dem folklore naivkajt, baSejdnkajt
un andere majsim tojvim fun der ckriStol-rejner folks-neSome>. Ma-
sovkes, zabastovkes (Strajkn), frajhajt, turme, arestn, police, eksplua-
taters un az. v. un az. v.-ot di ale naje vertor un naje bagrifn fun

1) I. L. Kahan. Folks-gezang un folks-lid. Bamerkungen cu cArbet un frajhajt.
Sriftn fun jidisn visniaftlexn institute. B. I, Vilne, 1926 z. 141.








der arbeter- un revol'ucionerer Safung, grilcn ot di bekovedike folklo-
ristn in ojer.15)
Ven Kahan zol zajn etvos mer ojsgehaltn in di foderungen cu
folklor, demolt volt er gemuzt arojsvarfn fun di folklor-txumen jene
*eltere folklor-verk, vos hobn af zejer stejger reagirt af di social un
politise geseenisn fun zejer cajt. Inem eltern jidign folklor zajnen
gekumen cum ojsdruk antireligieze stimungen fun gevise social gixtn,
maskilige tendencn, protest kegn kohol un koholSe redlfirer, opklan-
gen af politige geseenisn un d. gl. Ba a ufmerkzamn analiz iz ojx
nit Sver ufcudekn, az di baciung cu gezelSaftlexe gegeenisn iz do
farSejdn ba farSejdene social grupes.

4. Der revol'ucionerer folklor iz nit doszelbe vos der elterer, ( diconeler> folklor. Di vajterdike antviklung funem arbeter-lid, funem
revol'ucionern lid ken Sojn nit un darf nit zix arajngparn in dem pri-
mitivn folklor-gang. Der revol'ucionerer folklor iz an ibergang-gtapl
fun folklor cu revol'ucionerer literature, cu a kinstleriSn stejger un dos
iz take zajn grojse majle, zajn grojstr vert.
Mit der antviklung fun di kapitalistiiSe producir-formes, ven di
brejtste masn vern arajngecojgn in di fabrikn, grubn un d. gl., farS-
vindt durxanand der ((etnografiser>> tejger ojx. (Der kapitalizm,-
zogt Lenin,--telt avek af dem ort funem fartemptn, farvaksenem,
altgezesenem un beris-vildn grojsrusign oder ukrainign pojer-dem
rirevdikn proletarier, vos zajne lebnsbadingen brexn di specifig-
nacionale bagrenectkajt saj di grojsrusige und saj di ukrainiSe>>.16
Fun der cvejtel helft 19-tn jorhundert on, d. h. funem period,
ven s'hot zix SturmiS ongehojbn cu antviklen der kapitalizm in Rus-
land, konstatirn di rusige etnografn un folkloristn (punkt azoj vi di
majrev-ejropeiSe tuen dos in majrev-Ejrope), az der etnogtafiSei:
stejger un der <(tradicioneler> folklore fargvindn, Starbn op. Es vert
untergegrobn un faiSvundn di ekonomige un social baze fun dem
etnografiSn Stejger, memejle farSvindt derdoziker stejger gufe.
In di kapitalistiS-opgeStanene lender antviklt zix amol ba der re-
vol'ucionerer ober cumtejl kul'turel-opgeStanener arbeterSaft a revol'u-
cionerer folklor. Di sistematise materiele un kul'turele unterdrikung,
vos halt dem arbeter af a niderikn kul'tur-nivo, di Stendike ummenclexe
redifes un represies, di untererdiSkajt fun der revol'ucionerer bave-
gung,-dos ale fargverikt ojsergevejnlex dem arbeter in didozike
lender dem cutrit cu a hojx antviklter revol'ucionerer cliterariger>
vort-afung. Cu di pasikste agitacie-mitlen geher do nox dervajl der
revol'ucione:er folklor. Der folklor vert do a revol'ucionere kunst, vajl
ba di gegebene badingen firt dos ojx cum cvek: mitcuhelfn cu hojbn

a) Der rusiger folklorist E. V. Barsov klogt zix: (far a bekovedikn menin iz
oftmol a bizojen cu hern jene lidlex, vos vern farfast in dl fabrlkn un zavodn'>.
(Ze: BapcoB, E. B. O pyccKnx HapOAHUnx necHoneHHax. Jleiu(H, 'uTanHHe .O-By"
MOCKOBCKHX pa6oqHx. M. 1903, z. 1). Ba der gelegnhajt iz kedaj cu bamerkn, az in
dem notic vegn Barsovn in der Grojser Sovetiger Enciklopedle (BC9, b. 4, Sp. 784)
iz mit kajn eja vort nit dermont Barsovs reakcionere ideologie.
1t) JlennH. KpnTniiecKHe 3aMeTKH no HauHOHaabHOMY Bonpocy. H36paHnwe cTaTbH
no Hau. Bonpocy, 113. 2-e, Fns, M.-JI., 1925, crp. 35-36.







.der lecter folklor, erev untergang, vajl dort dint er gojn cu jener
revol'ucie, vos vet opSvejnken jede baze fat de; vajterdiker antvik-
lung fun folklore bixlal. -
Durx dem iberbrox, vos di Oktober-revol'ucie.hot mitgebraxt in
far gix e t. Di antviklung fun di kul'turele formes inem lebn-gtejger
un in der kunst vert bafrajt fun di cojmen, vos di fojlndike burzuaze
.ordenung hot af ir arufgelejgt. Di mundlexe umivredike kunst fun
*di unterdrikte klasn un sixtn halt in arojsgegtojsn vern durx der
najer proletariSge kunst. Der proletariat ingancn genumen gejt mit a
gigantiSn span cu (literariser>> Safung.17)
Di tendency funem vort- un muzik-folklot farsvundn cu vern en-
dert zix nit derfun, vos di algemejne muzikaliSe ivredikajt vet kumen
peter fun der ,vort>>-ivredikajt. Se gejt blojz in cajt. Me ken cuzeen,
vi sojn ict dringen- arajn in masn-repertuar lider fun proletarise kom-
poziters. Di brejtste masn arbetndike bazuxn oft un sistematis kon-
certn, operes un d. gl. Ojb dervajl gejt dos nox cumejnstn in mer-
vejniker pasivn funem aktivn un SaferiSn ontejl fun di masn in der muzikaliSer ar-
bet ojx.
Dos ale nemt nit arop un farklenert nit dem vert fun der forSung-
arbet ibern folklore un fun der vajterdiker zaml-arbet, derhojpt fun
jene tejln vort-un muzik-folklor, vos di buriuaze un nacionalistige
folkloristn hobn azoj flajsik ignorirt. Es iz nojtik cu zamlen un Stu-
dirn ojx jene folklor-iberaibetungen, vos vern arajngetrogn in di naje
proletarise lider, azojlang vi mir trefn azelxe iberarbetungen.
Xoc di reakcionere folkloristn muzn cugebn, az der tiadicioneler
folklor vert farsvundn, xo zej zeen zejer gut di umfarmajdlexkajt
fun demdozikn process, dox konen zej dos nit banemen glajxgiltik.
Zej agitirn un Strebn cu farhaltn mit kinstlexe mitlen dos umfarmajd-
lexe opstarbn un farSvindn fun der tradicionelet etnografiSkajt un
folkloriSkajt.18)




17) Ze: M. Viner, op. cit, kapitl YII <1Der untergang fun etnografigkajt tun folk-
lorigkajt zz. 69-72 un v. Xaver Viner bamerkt, az cu dem Stejt nit in kajn vider-
Sprux der fakt, vos di folklor-gafung fun ejnike felker in Sovet-farband hot zix ge-
kont antviklen nox in under period ojx un vet zix nox a gevise cajt konen vajter
antviklen Ojx. rFarn dialektiker,- Srajbt M. Viner,- vein azelxe faktn nit faretein di
rixtike opsacung fun der virklexer antviklung-tendenc (dort, barn. cu z. 70).
i') Es zajnen geven faln, ven unter der virkung fun der agitacie fun reakcionere
nacionalistn hobn kinstlex ufgelebt afile alte, langfargesene etnografiSe minhogim.
Vi s'iz cu zeen fun derit fakt, vos git iber prof. K1. Kvitka, hot in Gadjat in di
jorn 1916-1920 ufgelebt, unter der virkung fun kontrrevol'ucionere krajzn, der min-
hog <,kol'adki> vos iz sojn funlang on in jenem ort arojs fun Stejger. (Ze Kn. KalTma,
YKpafHCbHi Hapoali MenjOAil, Farl. SSlovo>, Kiev, 19'2, barn. cu num. 611, z. 236).
Dos iz ejn epizod fum a cancer sister etnografizm un folkloiizm, vos di ukrainige
bur2uaze reakcioner-nacionalistige krajzn hobn durxgefirt in der litetatur, Sprax,
politik, moleraj, muzik un d. gl. S'iz kedaj cu deimonen di < fun der Petl'uriSer un HetmaniSer armej un d. gl.


M, SeperoncKiR. EBpeiicxIIA My3. tobJIM1op.








III

1. Di jidise arbeter- un revol'ucionere lider konen mir ajntejln in
cvej categories: 1) lider, vos zajnen gegafn farn ufkum fun der orga-
nizirter arbeter-bavegung un 2) lider, vos zajnen gesafn direkt unter
der virkung fun der organizirter revol'ucionerer arbeter-bavegung, un
spiglen op fargejdene etapn fun derdoziker bavegung.
In di lider fun der ergter grupe spiglt zix op di farproletarige
psixologie fun di jidise arbetndike, a psixologie fun a gedungenem
gezel fun a klejnem varstat. Di arbeterSaft iz nox nit farejnikt far
gemejnzamn kamf. Derdoziker balmeloxiger gezel zet nox nit klor
zajn klasn-sojne, er hot nox nit anerkent di nojtikajt un di mitlen
fun klasn-kamf. In zajne lider herst cumejnstn dos pasive klogn zix,
trern un krexcn, cumol trefn mir do afile a vendung cu got. In di
lider fun det cvejter grupe, in di revol'ucionere lider kumt sojn cum
ojsdruk di psixologie fun a klas, vos hot sojn derkent zajne meglex-
kajtn, optimizm, a tif glojbn, az demdozikn klas geher di cukunft.
Sver gejt cu der kamf, er fodert asax korbones. Ober der arbeter
filt zix sojn far a glid fun der grojser proletariger miSpoxe un vejst,
az di korbones zajnen nit umzist. Ba arestn, fargikungen un farfol-
gungen hot er mut cu trejstn di eltern: amol mekane zajn, vajl zej stradajen, nebex, farn gancn narod>>
(Num, 39 in under zamlung). Er iz tif ibercajgt, az der onarod> vet
zign.
Der ufkum fun derdoziker grupe lider geher zu di 90-ker join
funem fargangenem jorhundert. Zogn ober epes genojer, ven zajnen
ufgekumen di lider fun der erster grupe,-dos iz asax Sverer. Nox
di specifiSe Stejger-Strixn nox, vos trefn zix in didozike lider, kon men
rexenen, az zej zajnen ufgekumen in der cvejter helft 19-tn jorhun-
dert, un tejlvajz afile trier. Ober azelxe lider zajnen ojx gevis ufge-
kumen ba di mer-opgeStanene Sixtn arbeter sojn noxn ufkum fun der
organizirter arbeter-bavegung.
Der jidiSer arbeter in der cvejter helft 19-tn jorhundert-dos iz
cumejnstn der arbeter fun a klejnem vargtat, vu xuc dem balebos
arbet ejner oder cvej gedungene gezeln. In aza varstat herst gevejnlex
an ummendlexe ekspluatacie (dermit vil zix der balebos vern kegn
der konkurencie fun der fabrik). Der arbetstog cit zix do fun 12 biz
20 so (bifrat far jontejvim). Ojserlex iz di ekspluatacje fardekt mit
patriarxale baciungen funem balebos cu di arbeter: cumejnstn vojnt
der arbeter bar balebos un iz ba im af kest ojx; der balebos alejn
arbet fun fri biz Spet banaxt, inejnem mit zajn gancer families. Der
gezel halt zix far a lojnarbeter af dervajl-er trojmt ingixn alejn cu
vern balebesl fun aza rin varstat. Dos alc fartempt un farhalt di
antviklung funem klasn-bavustzajn ba aza min lojn-arbeter. Nox
vejniker kon zix antviklen der klasn-bavustzajn ba der froj. der arbe-
tern. Di arbetern fun jener cajt zet far zix ejn ojsveg ojsgelejzt cu
vera fun der umenClex-Sverer arbet: zi vet klajbn ( kopke> (nadn), xasene hobu un vern a baleboste.
Mit der antviklung funem industrieln capital fun ejn zajt un mit
der organizacie un vuks fun der arbeter-bavegung fun der anderer







zajt vakst der klasn-bavustzajn fun di jidise arbeter. Fun klogn zix
af <, fun bavejnen di <> gejen
di arbeter ariber cu organizirtn revol'ucionern kamf far naje lebns-
formes. Dos hot zix a[ a baStimtn ojfn ojsgedrukt in di lider, vos
mir hobn ojsgetejlt in der grupe.13)

2. Inem jidign arbeter- un revol'ucionern lid trefn mir cumejnstn
azelxe fir 2anren: 1) liriger, 2) baladnartikel, 3) satiriger un 4) he-
roiger.
Lojt der muzikaliger ojsfirung kon men di lider ajntejln in solo-
lider un xor-lider. Cu di solo-lider gehern derhojpt di liriSe, baladn-
artike un cumtejl di satirize lider; cu xor-lider gehern derhojpt
heroine, cumtejl di satirize lider. Di lider, vos mir bacejxenen vi solo-
lider fleg cumejnstn zingen ejn ojsfirer algfn, lojt dem muzikalign
xarakter, lojt der muzikaliger konstrukcie zajnen didozike l.der nit
bakvem far xor-gezang. Ankegn zajnen di lider, vos mir rufn zej xor-
lider, cumejnstn bastimt geven far dem kolektivn masn-gezang.
in lid iz niSt kajn simen far a solo-oder xor-lid;
dos iz a simen (cviSn andere simonim), cu vos far a period dos lid
gehert, cum farevol'ucionern oder cum revol'ucionern. Ven mir zogn
<, mejnen mir dermit, az a geviser tip lider (cumejnstn sati-
rige un heroine) hobn nox der muzik nox gekent gezungen vern
kolektiv, un nit < a liriS, in a baladiS lid ojx; me redt dort in nomen fun brider>, faktiS ober zingt dos lid ejn perzon: der zinger hot far zajne
ojgn dem kolektiv, far vemen er zingt, oder, zingendik, dermont er
zix un lebt vider iber zajn revol'ucionere arojstretung (cuzamen mitn
kolektiv).

3. Lehejpex cum pojer un cum StotiSn, fun dorf gekumenem
Svarcarbeter hobn jidise arbetndike kajn tipi-kolektive arbetn, vi
Slogn pal'es, trogn boj-materialn un andere masoes, Slepn barges,
rudern, melejcen un d. gl. in di lecte jorhundertn (bizn 20-tn) ge-
vejnlex nit geton.20) Di meloxes un arbetn, vos jidn hobn gevejniex
geton, zajnen cugegangen mit individuele arbets-tempn. Mit dem
stimt, vos dos jidise folklor-lid iz nit nor ejnStimik,-es lozt zix
bixlal nit zingen kolektiv, in xor. Di populerste jidise folklor-lider
zingt jeder ejnciker zinger bazunder, derfun nemt zix, vos ba jedn
kumt dos ojs etvos varjirt. Kajn stimul un baderfenig zix cucupasn
cum cvejtn zinger,- un aza stimul iz faran mer ba kolektiver arbet,-
dos iz do nit geven.
Dermit mejnen mir nit cu zogn, az di ejngtimikajt un der solo-
xarakter funem tradicioneln jidisn folklor-lid kumt blojz fun di arbets-

1!) Di ojbn gebraxte klasifikacie tun algemejne xarakteristik funen jidiln arbeter-
un revol'ucionern lid hot fanandergearbet xaver Z. Skudicki; ze xajn arbet ((Vegn
folklorign arbeter-lid) in der zamlung .Problemes fun folkloristiki,, z. 146-182.
2") S'lz kedaj cu bamerkn, az inem jidign folklor-lid trefn mir nit dem cuzing
oder firgezang fun ojsrufn oder batajtlozike klangen-kombinacies, vos baglejtn ge-
vejnlex di eltere kolekt:ve arbet-lider. Ze: K Bioxep, Pa6ora I pHTM, 1923, zz. 128-173 un. v.








formes. Di frage iz zejer komplicirt un fodert a speciele un an alzaj-
tike ojsforSung. Me muz ober fort gedenken, az dos jidise tradicio-
nele folklor-lid fleg men zingen cumejnstn (ober nit ojsSlislex) ba
der arbet, dos hot zix in a voser s'iz mos gevis opgerufn af der
melodie gufe, individualizirt di melodie, gemaxt zi sver cugenglex
far kolektivn gezang. Ba Svern, iberlangn arbetstog iz memejle nit
geblibn nit kajn cajt, nit kajn gemit cu zingen nox der arbet. Derfun
iz Sojn klor, az zingen fleg der jidiSer arbeter un gezel derhojpt ba
der arbet,-der repertuar zajner iz geven genug grojs. Mit dem lid
fleg der arbeter opfrign di ejntonikajt un di midkajt fun arbetn lange,
Severe teg-oftmol next ojx,-in di primitivste arbet-badingen. Az der
arbeter fleg zingen derhojpt ba der arbet-dos baStetikn ojx direkte
jedies, vos mir hobn fun jener cajt.
In under zaml-arbet hobn mir getrofn zinger, vos durxzingen a
lid nist direkt ba der arbet hobn zej zix badarft onStrengen. Fraj,
nat:rlex cezingen zix flegn zej erst demolt, ven zej flegn, <;markirn,>
mit der hant bavegungen, vi ba der arbet.
Mir hobn gepruvt fesSteln vi vajt cradicionele jidise folklor-lider
lozn zix zingen kolektiv, in xor. Cu dem cvek hobn mir in undzere
e'.spedicies ejnike mol gepruvt cunojfcufirn etlexe zinger, azojne, vos
flegn zix oft bagegenen oder zej hobn gearbet cuzamen. a lengere
cajt. Kajn positive rezultatn hobn mir zix nit derslogn-jeder ojsfirer
hot gezungen dos alemen bakante lid etvos varjirt, s'iz im sver geven
zix cucupasn cu di iberike zinger.21)

4. Vos far a zanren funem arbeter- un revol'ucionern-lid hobn
cumejnstn gekont ibernemen di muzikalise tradicie funem eltern
jidiSn folklor-lid?
Dos hot gekont geeen barn lirign, barn baladnartikn, un cumteji
bam satiriSn lid. Didozike 2anren.-cumejnstn solo-artike nox der mu-
zikaliger ojsfirung nox, hobn gekont gefinen far zix inem tradicio-
neln folklor gevise pasike ojsdruk-mitlen.
In di satirize revol'ucionere lider,-azoj vi in di eltere satirize li-
der bixlal,-vert ojsgenuct contrast un parodie, vi an ojsdruks-mitl.
Parodirndik dem sinagogaln un reiigiez-Stejgerign melos, dergrejxt
oftmol dos satirize lid a bazunder Sarfkajt un ojsdruklexkajt.22) In
satirize lider trefn mir dem firgezang mitn cuzing fun xor.23)
Far a principiel najer problem iz geStanen der revol'ucionerer he-
roiSer (u.n margartiker) 2aner. Derdoziker 2aner hot badarft hobn naje
muzikalise ojsdruk-mitlen, naje melodige, ritmiSe vendungen un kon-
struktive formes. Didozike lider drikn ojs a naje ideologie un dinen
dem kolektiv fat an organizirndikn moment af masovkes, deronstra-
cies un andere masn-uftretungen.
Dermit viln mir nit zogn, az in di revol'ucionere solo-lider, d. h.
in di liriSe un baladnartike lider, kumt nit cum ojsdruk di naje pro-
') Mir batonen: dos gel:er blojz cu der cjsfirung fun a gevisn tip jidile tradi-
cionele folklor-lider. A poruler uklainiS lid (vi, astejger, dos lid <(Oi y) noai Lepta
paCHa',) git zix aza improvizirtn xor ja aj: mer-vejniker bafridikrdik.
"2) Ze, aitejger, di Num. 4 un 9 in Lemans zamlung. Num. 21 in under zamlung.
'") Ze Lemans zaml. Num. 11, under zaml. Num. 20.








letarise psixologie fun dem jidisn arbeter..S'iz genug oncurufn dos
HirS Lekert-lid un asax andere fun dem min. Ober didozike lider
zajnen dox cumejnstn gezungen gevorn fun ejnejncikn zinger un
zajnen geven nit bakvem far xor-gezang-saj iber der liriskait zejerer,
saj nox der muzikaliger konstrukcie nox. Gor anderg iz dos heroic,
margartik lid, dos lid, vos dint far an organizirndikn moment af masn-
uftretungen: masovkes, demonstracies un d. g.
Lider fun demdozikn zaner hobn deriber gedarft gezungen vern
funem gancn kolektiv, fun der gancer mase. Der jidiger tradicioneler
veltlexer folklor hot kajn xor-lider nit farmogt. Xor-Stik ken men trefn
in xsidiSe nigunim (kimat ojsslislex mener-gezang in unison) un tenc,
cumtejl in sinagogaler muzik. Bexejn: ba dem veltlexn folklor-lid,
d. h. cumejnstn solo-lid, hot der heroiSer, margartiker zaner nit
ge h a t vos ibercunemen, ober ba der religiezer un xsidiger muzik
hot derdoziker zaner nit ge k ont ibernemen. Der socialer mehus
un funkcie fun der religiezer muzik un funem xsidiSn nign iz geven
a fremde, a fajntlexe dem revol'ucionern arbeter, hot zix deriber dos
revol'ucionere lid opgezogt fun- demdozikn still. Dos heroism un marsar-
tik lid hot gezuxt ojsdruk-mitlen in an an der muzikaliser tradicie.

5. Der veg cu a najem still, derhojpt cu a xor-stil, iz far dem
jidisn muzik-folklor gornit geven kajn gringer. Di erste pruvn iber-
cufuremen fremde muzlkaliSe tradicies zajnen do oft geven nit kajn
gelungene; s'hobn zix do gelozt filn laxlutn fremede, umpasike mu-
zikaliSe haSpoes ojx. Di. melodies fun der altere arbeter-Svue,24)
aStejger (ze Num. 60 un 61 in notn-tekst), iz cunojfgeStelt fun draj
Sticker. Di erste Stik iz genumen fun dem rusign kirxn-himn ( slaven> (erSter tejl), di cvejte iz a populere melodies fun a daj6ign
lid,25) di drite dos iz a tipiger galop funem repertuar fun bloz-
orkestrs. Dem jidisn arbeter iz geven fremj, umbakant jene gezang-
Stik, saj in vort, saj in melodie-memejle hot dos nit gekont vekn
jene asociacies, vos zajnen gevejnlex gebundn mit di gezang-Stik:
di melodies zajnen deriber nit dervider geven dem jidisn arbeter.
An ajndcuk in didozike melodies hot gekont maxn di fajerlexkajt
zejere. Ober far 'dem jidign a:beter iz fremd geblibn di religieze un
patriotiSe asociacies fun derdoziker fajerlexkajt.26)

24) Me darf dos nit ojsmign mit der cvejter arbeter-9vue, vos hojbt zix on mit
di verter 25) Dos iz dizelbe melodies, vos me hot in di erste revol'ucie-jorn cugepast cu
dem pionern-lid ((Dem heln tog antkegn) (ibergezect fun rusiLn BcTpeqy); mit derzelber melodie hot men gezungen dem rusisn tekst ojx). S'iz kedaj
agev cu bamerkn, az didozike melodie iz genumen fun dem patriotiS-reakcionern
vAndreas Hofer-Lied. von Julius Mosen. komponiert von Leopold Knebelsberger).
Ze: < Graz) (on jor). Menghin git iber, az Knebelsberger, der kompoziter, iz gebojrn dem
15-tn sentjaber 1814. Er iz geven direkter fun a vanderndiker zingertrupe. Lojt ejnike
jedies iz didozike melodie ict ibergenumen in Dajiland far a faibt lid.
26) S'is kedaj cu dermonen, az ojx di heroine, marsartike lider hobn di jidise
arbeter gevejnlex gezungen ejnstimik. MerStimikajt inem gegebenem lid volt gixer
ojsgegebn di xoralartike opstamung fun di melodies. S'iz ibergenumen blojz di erste
Time, di ejgntlexe melodie. Di melodie fun (kol' slaven farmogt agev kimat inganen
nit jene intonacies, vos zajnen xarakteristis far der rusiser religiezer muzik.








Der folklor-period funem jidisn revol'ucionern lid iz geven a ganc
kurcer, derdozike: min folklor-lid hot zix nit gekont brejtel antviklen.
Dox kon men vajzn a gevise col gute un afile ojsgecejxnte muster
cviSn di litiie un baladnartike lider (aStejger num. 3-4, 16, 17, 18,
19, 27, 38, 44 un. and. in under zamlung). In a tejl lirige un ba-
ladnartike revol'ucionere lider iz ojsgenuct,- ober in a geviser mos
ibergefuremt ojx,-dos kinstlerige, dos ojsdruklexe (ojsdruklex-far dem
zaner) funem eltern folklor-lid. Ober niSt in dem baStejt der uftu
inem revolucionern lid. Der iker uftu iz do, vos me hot bavizn cu
steln un pruvn cu lejzn af an ejgenem stejger di problem fun he-
roign aaner. Derdoziker zaner hot sojn cu farcejxenen a gevise col
gute lider (num. 62, 63, 64, 65. 72, 73 un and. in under zamlung)--
dos iz sojn a dergrejxung fun dem revol'ucionern period.
Di arbeter-lider fun der erSter grupe (bizn ufkum fun der arbeter-
bavegung) hobn af zix virkungen deriker fun dem lider-repertuar fun
andernacionale < ladnartike lider hobn mir a gevise col iberalb'etungen fun dem azoj-
gerufenem t (') un sentimentaln romans.27)
In di heroige, margartike lider bamerkn mir sojn virkungen fun dem
algemejnem revol'ucionern repertuar, fun der rusiger < vos iz inem period 1905 popular geven in di arbeter-krajzn. Mir ge-
finen ober in didozike lider kimat gornit kajn virkungen fun der
< santimental-meSCaniger svive. In di heroine, marsartike
lider trefn mir cum erStn mol (farn jidisn veltlexn folklor) mutike
ritmik, a zixern masn-Span. Nox dem algemejnem xarakter nox klin-
gen didozike lider fajerlex, mutik, mit gehojbener Stimung, Far zejer
cajt hobn ot di lide, gehat a grojse revol'ucionizirndike badajtung.
Ven der jidiger arbeter hot ongehojbn maxn zajne ergte revol'u-
cionere trit, hot e; baglajx mit der proklamacie, mit der ufklei-brogur,
mit der cajtung un d. gl. gegafn dos revol'ucionere lid ojx. Dos lid
hot mitgedint cu organizirn nit blojz dem bavustzajn, s'hot gevekt
gefil, shot geStarkt gemit, s'hot gerufn cum kamf. Durx di lejdn un
korbones, durx di frejdn fun nicxojnes fun a najem kemfndikn ko-
lektiv, durx dem revol'ucionern kamf iz dos lid tifer, vogiker gevorn
un hot fun zajn zajt noxmer mitgeholfn dem alteglexn kamf. Ict klingt
gojn di melodie funem eltern revol'ucionern lid, opgezeen fun ir
< muzikalisn vert, vi lixtike dokumentn funem Svern veg
funem arbeter-klas, fun kamfn, gtrajkn, turmes, fun gvere durxfaln
un grojse nicxojnex. Dos iz zingendike ufrufn cu vajterdike kamfn.

6. Der muzik-folklor hot a badajtndikn vert vi a cvajg in der
muzik-gegixte bixlal. Ignorirn dem muzik-folklor-hejst ignorirn dem
muzikalisn gtejger, dem muzikalign ojsdruk fun di unterdrikte un
ekspluatirte masn, vos hobn a lange cajt nit gekont kumen cu der
<, un folklor iz far zej geven dos ejncik-cugenglex mitl
far kinstlerign ojsdruk. A bazunder batajt hobn jene tejln tolklor,

") Azoj, aktejger, di num. 10, 11 un 12 fun under zaml. zajnen an iberarbetung
funem romans un and. Azojne santlajungen> treft men in dem tradicionein folklor ojx.








vos hobn ojsgddrukt dem protest, di buntariSkajt, di revol'ucionere
Stimung fun di unterdrikte klasn. Di revol'ucionere folklor-materialn
hobn a vixtikn batajt far dem onhejb-period fun der proletariser kunst.
Didozike material hobn ober a grojsn batajt far der gegixte fun der
revol'ucionerer bavegung ojx.
Cu iz meglex ojscunucn dem muzik-folklor far der hajntcajtiker
proletariser muzik?
Deruf darf men zogn: der tradicioneler muzik-folklor kon punkt
azoj ojsgenuct vern, vi jede muzikalise tradicie bixlal, vi
di gance muzikalise jeruge. Ober ejn zax iz az me zet in
folklor nit kajn ergern jeluge-material vi in der gancer iberiker muzik> un amol afile, in baStimte fain, a mei noentn, a mer < gendikn> cu under hajnt, un got epes anderS iz ojb me vil der
vajterdiker antviklung fun der muzik onbindn dem folklorals domi-
nante, ojb me vil di muzik folklorizirn, azojvi dos viln hobn di
klejnbirgerlexe nacionalistn.
Nit opvarfn di muzikalige tradicie, nor Saferis, socialistiS, dialektig
zi iberbojen un gojver zajn-dos geher cum muzik-folklot oix. A ba;
under batajt bakumt far undz der revol'ucione;er folklor.
Der kompoziter, vos vil dinen dem arbeter-klas, kon un darf
ojsnucn in zajn safung di social-ongezetikte element funem folklor-
lid, bazunders funem folkloriSn arbeter-lid, vi vajt dos iz < gendik> cu di ictike inhalt- un form-baderfenign funem proletariat.
Di muzikalise tematik, vos vert genumen funem folklor-lid (farStejt
zix, fun di besere muster), bifrat funem arbeter-lid, iz noent, lib
dem arbeter, dos maxt far im farSten-lexer, cugenglexer naje muzi-
kalise verk, vos zajnen gebojt af derdoziker tematik.

IV

1. Di ictike zamlung hot fir optejlungen: 1) arbeter-un revol'ucio-
nere lider, 2) lider fun balmeloxiSn Stejger, 3) lider fun muSpoxe-
Stejger, 4) priziv- un milxome-'der.
Undzel iker-ufmerkzamkajt hobn mir do opgegebn der ergter op-
tejlung,-di arbeter-un revol'ucionere lider (83 num. fun der algemejner
col 140). Didozike optejlung hobn mir ajngetejlt in finf grupes:
1) Arbet, exspluatacje un nojt, 2) Strajk-lider, 3) kamf un korbones,
4\Xrevol'ucionere himnen un gezangen, 5) melodies cu di revol'ucio-
nere lider M. Vincevskis, D. EdelStats un and.
Der arbeter-un revol'ucionerer folklor, derhojpt in zajn onhejb-
period, vakst ojs funem tradicioneln folklore. Kledej bojleter cu vajzn
dos naje, vos dos revol'ucionere lid hot arajngebraxt in jidiSn muzik-
folklor, hobn mir ajngeglosn in derdoziker zamlung mustern fun
andere folklor-optejlungen, c. b., lider fun miSpoxe-gtejger un priziv-
milxome-lider.
Vos iz Sajex di melodies cu di arbeter-un revol'ucionere folklor-
lider darf men feststeln, az axuc der frier dermonter S. Lemans zam-
lung, (Arbet uri frajhajt> (56 melodies), zajnen biz ict kajn muzikalige
zamlungen fun dem min nit farefntlext. Undzer zamlung bavajzt, az








Lemans < hot gor nit ojsgesept demdozikn vixtikstn,
material, un dos vajzt an iberik mol, vi vejnik interest s'iz biz ict
geven cum eltern un najern folkloriSn arbeter-lid.
Lemans material zajnen deriker gezamlt in Pojln. Mie trefn do
zejer vejnik lider fun Ukraine un kimat gornit fun Vajsrusland. Di
klejnbirgerlex-reakcionere jidise <, vos
hot ekzistirt in Leningrad biz onhejb 1930, hot deriker gevejkt in
<(jidiskajt)), in fardvejkete xsidige nigunim, in dei <>
<~uralt-nacionaler> besmedreS-muzik, vos kon zix legitimirn mit jixes-
briv fun Ezro hasojfers cajtn. Vos hot aza gezelgaft gekont ongejn,
<(mistejnsgezogt>, dos arbeter-lid!
Didozike zamlung iz, bixlal genumen, a rezultat fun erSte, nit
genug sistematig-gefirte pruvn ufcuzamlen di arbetei-gafung, deriker
in Ukraine.
Dos iz, farstejt zix, vajt fun an ojsgepiker zamlung fun ale ar-
beter-lider, afile blojz far Ukraine (fun Vajsrusland hobn mir blojz
a por gecejite numerr). Di derfarung fun undzere pruvn vajzt klor,
az a gruntlexe, sistematiSe zaml-arbet kon nox in dem prat asax
arojsbrengen'. Dos hejst: me darf zix ict ernst, sistematiS opgebn mit
derdoziker zaml-arbet. Ober afile inem ictikn ojszeen, mejnen mir,
az di zamlung hot a interest, vet dinen far a bazis far vajterdiker
arbet, far sistematiSer visnSaftlexer forSung iber dem material.

2. Opgeklibn un grupirt di lider in der ictiker zamlung hobn mir
nox der vort-tematik nox. Di greste col lider iz do farefntlext cum
erstn mol; a klenerer tejl-dos zajnen variantn cu frier farefntlexte
lider. Priziv- un milxome-lidei zajnen bixlal biz ict farefntlext in a
ganc hipSer col, ober in del ibergrester merhajt, blojz in vort-tekst.
Melodies cu a geviser col azojne lider farefntlexn mir cum erstn mol
in under zamlung.
Di melodies cu di lider VinCevskis, EdelStats un and. hobn mir
ojsgetejlt in a bazunder grupe. Nox di vort-tekstn nox kon men zej,
natirlex, far folklor-Safung nit farexenen (agev, ejnike fun didozike
lider hobn gegebn asax folklor-variantn). In muzikaliSn prat ober
hobn didozike lider gevise tipiSe simonim fun folklorigkajt: anomim-
kajt, di fargprejtung ojsSlislex lojt der mundlexer tradicie (azojvi
folklor-Stik bixlal), di ojfanim viazoj me hot varjirt di melodies un
d.;gl.28) Di folklor-variantn fun didozike melodies voltn nit ongevojrn
zejer interest ojx demolt, ven s'volt zix arojsvajzn, az di urtpunglexe
original zajnen ven s'nit iz jo farefntlext.29) Lejder muz men zogn,
az di col lider, vos mir brengen in derdoziker grupe, iz gor klejn
28) S'iz faran a grunt cu rexenen, az di melodies zajnen nit geven farfast species
cu didozike lider. Dos zol zajn alt-bakante melodies, vos m'hot zej cugepast cu di
lider-tekstn Sojn noxdem, vi zej zajnen geven farefntlext in druk.
M. Vincevski dercejlt in zajne (farlag , M. 1926), az,
altejger, cu zajn lid nit ajngegebn fargrajbtn di melodie) iz cugepast gevorn a jidile melodie un me hot
es kimat umetum gezungen (z. 231). Ojx cu andere lider Vintevskis zajnen geven
cugepast eltere populere melodies (dortn, zz. 236, 246).
2s) tndz iz nit bakant kajn ejn zamlung, kajn ejn lid-flugblat un d. gl. fun eltere
jidise revol'ucionere lider, vos zoln zajn gedrukt mit notn.








un 9timt gor nist, in prat fun gezungene jidige revol'ucionere lider
(Vindevskis, Edlitats un andere), afile mit dem repertuar-cetl, vos
mir hobn cunojfgegtelt nox fargejdene kvaln nox. Farfiln demdozikn
blojz-dos iz a vixtike ufgabe fun der vajterdiker zaml-arbet.

3. Fir finftl fun der col lider in under zamlung (112 fun 140)
zajnen desifrirt (opgeSribn) fu n f o n o g r a f- va 1' c n, vos gehern cu
der fonoteke (fonogrames-arxiv) funem kabinet far muzik-folklor ba
der etnografiSer sekcie funem Institut far JidiSer ProletariSer Kul'tur
ba der Alukrainiser VisnSaftlexer Akademie (Kiev). DeSifrirndik di
lider fun di val'cn, hobn mir gestrebt cu dem, az di deSifrirung zol
zajn vi vajt meglex pinktlex, original-getraj.
Mir hobn nit gehat di meglexkajt oncuvendn kajn speciele tono-
metriSe aparatur af pinktlex ojscumestn di absolute hojx fun bazun-
dere klangen. Speciele cejxns hobn mir ongegebn blojz ba jene
klangen, vos vegn zej kon men baStimen direkt mitn geher, az zej,
zajnen hexer oder nideriker far di antsprexndike temperirte klangen
fun under muzik-sistem (ze tnaj-cejxns). Ober dos iz, farStejt zis,
nist genug, nist genoj ojx. Noxn geher-ajndruk nox duxt zix, az di
hexerungen fun bazundere klangen in didozike lider nemen zix fun cufe-
like sibes. Di farniderikungen fun bazundere klangen zajnen, vajzt ojs,
vejniker cufelik. Azoj, astejger, iberxazerndik a muzikalise fraze, zingt
der zinger oftmol a klejne sekunde (fun der tonike aruf) onStot a
grojser. Ober afile ot di klejne sekunde Strebt der zinger etvos ni-
deriker cu maxn, aropcuzecn zi.
Es treft amol, az der zinger hot nit bavizn glajx fun onhejb on
cu farfestikn zix inem geherikn gust, un di ergte muzikalise fraze
oder halbfraze zingt er nit gor zixer. Derfun bakumt zix der ajndruk,
az di. erste fraze klingt in an ander gust. Azoj, astejger, hern mir
in Num. 49 in der erSter fraze s i bekar un m i bekar. Ober Sojn
glajx fun der cvejter fraze on farfestikt zix der zinger in minor gust
un vajter hern mir kajn ejnmol nit mer nit kajn si bekar un hit
kajn mi bekar, umetum si bemol-mi bemol. An enlexn fal trefn
mir in Num. 130.3") In azelxe faln hobn mir ongegebn inem notn-
tekst jene note, vos Stimt mit dem geherikn gust funem gancn lid."
Dem t e m p hobn mir bacejxnt noxn metremom nox. Mit der hill
fun metronom alejn hobrnmtr gekont mer-vejniker pinktlex bacejxenen
dem temp blojz in jene lider (oder in bazundere tejln funem lid),
vos klingen mer-vejniker glajxmesik. S'iz ober umeglex geven cu
bacejxenen di tempo-enderungen dort, vu der zinger cestert ofter
dem dojer-ejns. Di greste col zinger fun di lider in derdoziker zam-
lung hobn fargixert dem temp cu der cvejter helft funem lid. Zingen-
dik special farn registrir-aparat, d. h. nist in kajn gevejnlexer situa-
cie, hejbt der zinger oftmol on in a langzamern temp. Bislexvajz
gejt der zinger arajn in der natirlexer role un cu der cvejter helft
Stelt zix ajn der temp, vos iz natirlex far dem gegebenem lid (ba dem

30) Fargl. Num. 130 mit di gustil-konstruktiv noente Numern 126 un 127.
3") Af enlexe faln vajzt on ojx Linjova, ze c(OnblT aariHCH (POHorpaqo)w yKp.
nap. neceHa, M., 1905, z. 252, bamerkung cum lid N 4.








gegebenem zinger). Se treft ober ojx, az der zinger fargixert dem
temp biz cum sof lid. In under zamlarbet zajnen geven fain, ven
der zinger hot noxn lectn kuplet vider ongehojbn, af under bakoge,-
dos lid fun onhejb. Der unterSejd inem temp fun bejde mol zingen
bakumt zix a ganc badajtndiker. AStejger: dos ergte mol a fertl-63,
dos cvejte mol-92; dos erste mol a fertl-56, dos cvejte mol-80
un d. gl.
Di di n a m i k (Starkajt- grad) funem folklor- gezang iz gevejnlex
in di grenecn cvign mezzoforte un forte (halbStark, stark). Zeltn hobn
mir bagegnt ba folklor-zinger rajxere dinamige tiuansn.32)
Der klangen-farnem fun di folklor-zinger iz do gevejnlex in di
grenecn cvign la-si in der klejner oktave biz fa-sol in der cvejter
oktave (far mener-stimen af an oktave nideriker). Ejn zinger (46 jor,
a rimer fun a Stetl lebn Odes) hot gezungen mit a hojx fal'cet, ,jer
enlex cu a jinglSer diskant-Stim.
In der gezang-manir kimat fun ale zinger lozn zix ojstejln azojne
xarakteristiSe Strixn: 1) Zejer ofte glissando. S'trefn ojx glissando
funem niderikn klang cum hexern. Di glissando gebn cu dem ge-
zang,-derhojpt in mesikn un langzamn temp,-an ejgnartike ge-
bundnkajt, cumol afile a min <(klepikajt>) funem muzikaliSn geboj:
jeder klang gist zix glissando-artik arajn in dem kumendikn klang.
Fun dem kumen ojx ofte anticipacies (npexeM). 2) Der lecter klang
in der muzikaliger fraze lozt zix amol arop (> zix arop) af a kvarte
nideriker, amol ojx cu an umbagtimtn klang. 3) Di zinger brengen
arojs ofene, oftmol Srajendike klangen (merstntejl ba frojen mit mezzo-
soprano oder al't-gtimen). Mener-stimen (derhojpt hojxe, fun tenor-
xarakter) hobn oftmol a haldz-oder noz-tember. 4) S'trefn zix krexcndike
oder xlipendike, intonacies. TipiSe mustern fun azeixe intonacies hern
mir in di Num. 27, 55, 128, 130 un and.
Ale lider fun under zamlung zajnen transponirt i n e j n to n ar t-
g. Mir hobn gehaltn far iberik cu gebn di lider in orig'nal-tonart
(azoj vein mir onrufn dem tonart, in velxn der zinger hot gezungen
dos lid): alcejns zingt der jidiser folklor-zinger dos gegebene lid nit
alemol in ejn un demzelbn tonart. Di transpozicie in ejn tonart maxt
cutretlex di deSifrirung far a' brejtern krajz muzik-lejner, zi fargrin-
gert ojx dos' tudium un di klasifikacie fun di muzik-folklorige ma-
terialn lojt muzikalise element: alcejn- (oder enlex-) klingendike
muzikalise frazes, endungen, vendungen un d. gl. hobn in ale muzik-
Stik ejn un dizelbe grafige bacejxenung un s'varft rix gringer in ojg saj
di krojveSaft, saj di fargejdnkajt in glajx- (oder enlex-) klingendike
tejln. In der tabele > hobn
mir 'ongegebn dem original-tonart. Lider, vos zajnen cunojfgestelt
fun cvej un mer Stik (un fun cvej un mer melodies, agtejger, Num.
40, 42, 61 un d. gl.) hobn mir transponirt nox der er9ter melodie
nox. Di iberike zajn:n geblibn in jenem tonart, vos iz nojtik geven
lojtn modulirplan.33)
32) Mir hobn do inzinen jene faln, ven der folklor-zinger zingt far emecn, ober
nit ven er zingt far zix alejn (czingt zix unter>).
33) Fun 140 Num. in under zamlung iz der tonart g nit gor bakvem far a 5-6
lider, vu es bagegnt zix si bemol fun der cvejter oktave.








A por verter cu' der transkripcie fun di vort:tekstn u n t e r d i
n o t n. Mir hobn zix vi vajt meglex gemit noxgejn klang nox klang
nox dem zinger (lojtn fonograf-val'c), ober far kajn visnSaftlex-fonetiser
transkripcie funem vort-tekst darf men dos nist haltn. Mir hobn nit
gezuxt genoj cu fiksirn di bazunderkajtn in der ojssprax funem vort-
tekst, azojvi er volt dos arojsgebraxt in zajne gevejnlexe rejd, af
gezungenem vort-material iz azojns nit cu derlangen. Di ojszing (di
cojssprax> barn zingen) iz oftmol an a n d e r e vi di ojssprax. Dos
lid vert oft ibergenumen mit ejnike fremde dialektige element, vos
in der red-Sprax funem zinger trefn zej zix nit. Af dem ojszing funem
vort-tekst kenen ojx zajn virkungen funem literarisn ojslejg, element,
vos dringen arajn fun geSribene ekzemplarn.34)
In ojszing kumen nox cu axuc dem asax iberike trafn. Ven di
muzikalise fraze hot mer klangen ejder di vort-fraze, demolt git cu
der folklor-zinger naje trafn. Dos iz cumejnstns ojsruf-verter: oj, oj
vej un d. gl. In andere fain cecit er dos vort mit cugegebene vokaln.
AStejger: b 1 y j e t upegegosn,"6) blyjet upegijejisn (blut opgegosn
blut opgisn), yne (un, in), cigenyjemene (cugenumen), jingere zele-
nere, jinygere zelener (junger zelner), un az. v. un az. v. In zeltenere
fain kumen cu gor fremde trafn, astejger: po-vo-licie policeie, ju-
vu-rn (jorn) un d. gl. Mir hobn nit fiksirt dem xarakter funem <
in azojne policies: dyem (dem), gyegejbn (gegebn), tyeg (teg) un
d. gl. Mir hobn do gesribn: e.
Cunojfgegosene verter vi: hocax (hot zix), zetus (zet dos) un d.
gl. hobn mir gegribn b a z u n d e r, kedej nit bizgor Sver cu maxn
dos lejenen di vort-tekstn unter di notn. Di speciele ojsgprax fun kon-
sonantn hobn mir nit fiksirt. Di nemen fun di lider (alemol di erSte
sure oder halb-ure) hobn mir ongegebn in dem literarisn ojslejg.
Di vort-tekstn, vos zajnen gebraxt bazunder in tekst-optejl, hobn
mir gegebn in dem literarisn ojslejg. Di minimal-dialektiSe ejgnSaftn
holbn mir do opgehit blojz ba di gram-verter (biter-myter, nit-blyt
un d. gl.).
Mir hobn nit gehat di meglexkajt do cu brengen cu di lider a 1 e
variantn zejere, vos gefinen zix in muzik-folkloriSn arxiv barn kabi-
net. Fun 140 numern in under zamlung zajnen 100 grunt-numern
un 40 variantn cu zej. Di variantn fun di melodies hobn mir in ejnike
fain gebraxt nit gancerhejt; mir hobn genumen fun zej blojz di mer
xarakteristige kupletn. Iberxazerndik a muzikalise fraze, zingt oftmol
der ojsfirer ergec-vu onStot ejn klang an andern. In azelxe fain hobn
mir gegebn bejde notn un gegribn zejere dojerstrixn in fargejdene
rixtungen.
Di bibliografie fun variantn cu di melodies un cu di vort-tekstn
hobn mir ongegebn blojz fun di j i d i S e folklor-zamlungen.




34) Ven der vejnikivrediker zinger fargrajbt alejn di verter, iz zajn transkripcie
dox noenter cu zajn dialekt un nit cu dem literarisn ojslejg.
35) Der os y bacejxnt dem hartn i.








Dem grestn tejl lider, vos mir brengen do, hobn mir fonografirt
in di jorn 1928-1931 in Kiev, Odes, Belocerkve, Umanf, Skvire. 21
numern hobn mir desifrirt fun der fonoteke fun der gevezener Lenin-
grader <> (di fonoteke iz in fevral 1930
ariber cum Institut far Jidiser Proletariser Kul'tur (Kiev)).36) Di jedies,
vos mir gebn on cu didozike lider, hobn mir genumen blojz fun di
kurce noticn af di val'c-pudelex (azoj vajt zej zajnen dort geven). In
di fain, ven mir hobn vegn a lid nit gekrign kejne jedies, hobn mir
blojz ongegebn: mener-Stim, frojen-stim. Di cajt, ven didozike lider
zajnen fonografirt gevorn, hobn mir bacejxnt 1912-1914. Jene jorn
cumejnstn hobn gezamlt saj S. An-ski saj di < folks-muzik>, vos zejere material zajnen arajn in der fonoteke cu
der Leningrader >.
Di temp-bacejxenungen un original-tonart fun didozike lider (fun
der Leningrader fonoteke) hobn mir ajngeglosn in halbkajlexdike
klamern. Der fonograf, vos kon reproducirn didozike lider, hot nit
kajn regulater mit a graduirter skale, vos zol gebn di meglexkajt cu
bacejxenen di grad gixkajt barn ufnemen di muzikalige stik. Iber dem
iz nit meglex cu reproducirn di lider genoj in demzelhn temp u in
derzelber hojx vi zej zajnen gezungen gevorn.87) Mir hobn in jedn
Dazunder fal ongegebn jene temp-bacejxenung (un detmit jene ab-
sol'ute hojx), vos kon,-nox under derfarung nox,-mervejniker Stimen
mit dem xarakter funem gegebenem lid un funem ojsfirer.
In halbkajlexdike klamern hobn mir ajngeslosn ojx di tempo-
bacejxenungen ba di lider, vos mir hobn farsribn lojtn geher direkt
fun zinger, oder vos s'hobn undz cugesikt undzere kores-
pondentn.
Dos lid Num. 85 hobn mir desifrirt fun J. Engels fonoteke.38
Ejn number (71), a melodie cu VinCevskis lid, hobn mir genumen fun
J. Engels arxiv.39) In Engels manuskript iz farcejxnt nit der gancer
vort-tekst fun der erster strofe. Mir hobn im derganct lojt M. Vin-
&evskis gedruktn tekst.
Zeks lider hot fargribn xaver B. G utjansk i (Num, 8, 95, 97,
98, 100, 106). Draj lider hot farsribn xaver J. Xabenski (Num. 50,
94, 131). Ejn lid (Num. 58) hot undz cugesikt vaver M. Spo l' ans ki

36) Dos zajnen di numern: arbeter-un revol'ucionere lider Num. 2, 17, 19, 27, 37,
42, 45, 63, 78, 79 un 82; lider vegn balmeloxes Num. 90; lider vegn migpoxe-
9tejger--Num. 93, 96, 102 un 104; priziv-un milxome-lider- Num. 110, 112, 113,
115, 121.
37) Barn ufnemen muzik-folklorige Stik af azelxe aparatn, vos hobn nit kajn
pinktlexn regulater mit a graduitter skale, helfn zix di zamler arojs af aza ojfn: ejder
der zinger hejbt on cu zingen dos lid, farfiksirt men afn val'c a bastimtn klang fun
a fajfl-kamerton (gevejnlex a oder c). Lojt demdozikn klang kon men alemol ongteln
dem registrir-aparat un reproducirn dos lid punkt azoj vi s'iz gezungen gevorn. In
der Leningrader fonoteke iz dosdozike mitl nit ongevendt.
3S) J. Engels fonoteke bagtejt fun 29 fonograf-val'cn, af velxe er hot cuzamen
mit S. An-skin in 1912 ufgenumen (deriker in Volin) fariejdene muzik-folkloriSe stik.
Didozike val'cn, cuzamen mit J. Engels fonograf, hot A. Engel (dem farStorbenem
kbmpoziters toxter) ibergegebn dem kabinet far muzik-folklor in fevral 1930).
39) Di alone A. K. Engel hot in 1929 ibergegebn dem kabinet far muzik-folklor
J. Engels arxiv: 12 papkes mit farsejdene nit-farefntlexte artiklen, muzikalise verk,
brif, dokumentn, koncert-programes, fotogralise bilder un d. gl. (ba 300 numern).












(Belocerkve). Num. 3. 9, 13, 14, 19, 38 un 39 hot unter under kon-
trol deSifrirt xaverte S. n ejde r.
Di bibliografie cum grestn tejl vort-tekstn hot cugegrejt xaver
Z. Sk u dic k i. Xaver Z. Skudicki hot fargribn di vort-tekstn fun der
xaverte L. B:esler un ejnike andere zinger.
:f *

Ix halt far an angenumenem xojv cu zogn majn dank di xavejriin
V. Xarkiv, M. Pekelis (Moskve), J. Margolina, M. Gejlik far zejere
irajntlexe onvajzungen bar ojshern ejnike lider.
Asax balerndike onvajzungen in prat fun ejnike notn-tekstn hob
ix cu danken dem prof. Kl. Kvitka, onfirer funem kabinet far muzi-
kaliSer etnografie ba der AlukrainiSer VisnSaftlexer Akademie.
Dem xaver N. Stif, onfirer fun der filologiger sekcie bar Institut
far JidiSer ProletariSer Kul'tur, hob ix cu danken far zajne vixtike
xaveriSe bamerkungen, ojx far zajne onvajzn cu der latajniSer trans-
kripcie.
Ojx dem xaver A. GurStein dank ix far farSejdener vertfuler hilf
in majn arbet.
Ix dank ojx di cendliker xavejrim in Kiev un in andere Stet, vos
hobn far undz firgezingen, ojx di ale, vos hobn alemol mit xaveriser
grejtkajt undz mitgeholfn in der zaml-arbet saj in Kiev, saj in undzere
ekspedicies. Bazunder darfn mir farcejxenen di hilf funem folklor-zamler
xaver S. Kupersmid (Belocerkve): mit zajn mitvirkung iz cuStand
gekumen under erSte muzik-folklorige ekspedicie kajn Belocerkve
(Maj-Juni 1929). Xaver Kupersmid hot fargribn di vort-tekstn fun di
lider, vos ix hob fonografirt in Belocerkve.
On der beemes xaveriser hilf fun di ale xavejrim volt fil Sverer
geven under zaml-arbet, oft-gor umeglex.


Zejer asax gutn rot, nuclexe, vixtike onvajzn hob ix cu fardan-
ken xavei M. Viner. Xaver Viners mithilf hob ix gehat bar cunojfSteln
dem plan fun der zamlung, in farSejdene stadies fun der arbet gufe.
Xaver M. Viner hot ojx af zix genumen di algemejne redakcie fun
der zamlung. Far derdoziker xaveriger mithilf-majn tifstn dank!
Kiev, 5-tn dekaber, 1932.
M. Beregovski.

















TNAJ-CEJXNS


Derdoziker cejxn iber der note bavajzt, az der klang dojert etvos
vejniker fun zajn cajt-vert.
SDer klang dojert etvos merer fun zajn cajt-vert.
1 Der klang iz hexer (vejniker fun a halbn ton) fun dem ants-
prexnbikn temperirtn klang.
Der klang iz nideriker fun dem antsprexndikn temperirtn klang.
G- Gllssando.
T1 Di gegebene muzikaliSe fraze oder dem gegebenem klang hot
der zinger gezuungen mit an oktave hexer.
S, Di gegebene muzikalige fraze oder dem gegebenem klang hot
der zinger gezungen mit an oktave nideriker.
Di melizmatik nit gor dajtlex.
A klang fun nit bagtimter hojx.
In azelxe klamern [ ] hobn mir ajngeSlosn bazundeie notn oder
grupes notn in di fain ven mir zajnen geven nit gor zixer in
der pinktlexkajt fun der deSifrirung (ven, lemo~l, der kinag oder
di fraze klingt zejer Svax, der klang vert varslingen bar otem-
nemen un d. gl.).
In azelxe klamern hobn mir ajngeglosn ojx jene frazes, vos
hobn ojsgefelt afn val'c (cumejnstn cun sof lid) un mir hobn
zej genumen fun a friediker strofe.






















I Arbeter-lider


1. Arbet, ekspluatacje un nojt. . . . . .. . 1-24

2. Strajk-lider............... ..... J. MJM 25-37

3. Kamf un korbones. . . . . . . .... 38-60

4. Revol'ucionere himnen un gezangen. . . . XJ 61-66

5. Melodies cu lider fun M. VinCevski, D. Edlitat
un andere . . . . . . . . .. N. 67- 83
























V
V'


3


` c~"

$C~G~ ;








1. Arbet, eispluatacje un nojt



1. Sver un biter'vi der tojt


A = 88
im w. -

S.er yn byier vi iJer tojt a zoj y'dox iior dO jmn

k L = .r


qj r

arJ )Ptu rer'; le je-bn, oj, az far d~jmi try-,Ke.-men




sty.... wl I rojrt -muzer zaj-np wrel'-!ii aiseh



c11
t, -0 1 :94) .- *
ge ej-bn. qz lardejmlrv. Ke-nem Ct vxe-le b ki





muz er zaj-ne icref-.tn a vei gp ej bn. 2. Oj,




y. le tug vvncixmir cnle tqji, vynclx nir dejm tojt,


it I' I- -
beser volt ix nyt.ge.en ge bqj rn yve- rn gur.



p] w- -. -. w. h


ej-der cy lajdn a za by te rn nojt.


Se mir


K01 1298













fyn cter di tejg, se mir by ter di jur, oj
92


y_ le tuug vyne ix mir dejm to o ojt.

Parlando
A 7 9


3.0j, ix kim _arajn ynder.fri yn stel mix ayekbamba le
J-88


bues ojf der tir, bambale bu..s ojf der tir yn

f--100
_-_ 7, W j. J) \ tQ' I i

smejenoxnytojs.re-dnkajn hojexvort, ix hob dnx

hk I ,- .

mnj re er zol nyt up zu gn mir yn
J-88



zolnyt cine.men a cvejtn afmajn o ,_ o ort,


moj re er zol nyt


upe zu_ gn mir


K'l 129r


ihob doxe


zn!nyl ehi_ne-men a cvej.tn af majn o orl.








2. Jx stej dox uf gancfri


(J=138)
A'


.Ix 9tejdlox if ganc-Iri, ix zec mix cymge nej, pi

A L k = : K 1 - = = = -- 1
har.cn yz far tl'y knt yn x'vyl a gle-zi tej.



Oje vist yn vej yz cy maj-ne ,in-,e ju rn 'n

-u 1 I I'l l jeiat u

vus ix byii tyn dr'hejem a rojs ge

3. Ajn 'nej, mamie

J=106-11 ;


Ain snej, nmamme, :lj~i nyv-ler, an a iA~rnl.Incl.Inx : .ln



F r F r r P,
re- gn,.an SnejmnaJTe,nyt njn re. gn. Ynnvijunmar-m Iotmix


rQ r I -
ojs-g, ux_ vetl oqj, tvyn dejm 'n; *Jer



yn dy ma-me hot mix ojsgeXisctr, oj, r f"r djni nb doir



v~-gn. 2. r)er rmajder Selt yfl ba-g1ifO1 N:

MP~R 1 '~


A I I










*A -- r i i LI L
myz dus a les cy.laj du me myz dus a les cy_

* I r r -- I--J--P r rp
laj .d, yn majn mame hot mix ojs ge xovet oj,


r r -
fyn dejm snaj ders vej gn. 3.Az ix cim halb


w 'r r r I r
zeus a zej.ger, oj, zugt der snaj der syz git, e,




zugt der snaj der s'yz git, yn az ix Kim, oj



I r r I
cen mynyt peter capt er mir maj ne blyt.

4. A snej, mame


104)



A snej, ma me, a nej, mu ter, a snej mit a


I I r I I r I I I
rT_ gn, a snej mit a re gn. Oj,du host mix

A 12 2.


ojs-'e. xo.vet fun dem saj-ders vegn, fun dem inajdersvegn.

;.iPiq









5 Tog azojvi naxt


J : t16- 120
tr'~t 1) .; in i, i ,i i- l. I !


Tug azoj vi naxt


r r r r
yfl naxt a-zoj vi tuK- yn


ne..jen yn ne.jen yn ne jen, yn ne_ en yn ne.jen yn



ne jen Helf mir ojn, go te nu, majn

r r r rr r r
9ej ner zo! sojn y. men yn fyn der ar.bet zol ix a.vex




ge jen, ge jen. 2.Nox- a.mul ge.nejt yn

r P, r r r
vy.der a.mul genejt, ge nejt vn ge nejt yn ge..



sto xn, ge. nejt vn genejt yn ge.sto xn.

1' i ' p r r r
Oj, di zi.ser g. te nu, divejst doxdem e. rnes, vi

,. ',. I .
.. --, --J ,,' -,, ... .. .. r ..... J [ 4 t,


r r I re i
maj- nebejner zo.nen Mnir ce-bro xn,
.9 ,


bro xn.


W gt 0 ,0o" u r t vn;xt -n
Oj,pnaxt a.zoj _vi tug y.n tug a-zoj vi naxt yn ne. jen

KA.1296


H. T. A.


1)
Var.







6. Jn drojsn gist a regn


hI:ilB
A.


) -" r r
Yn droj-sn gist a re-gn yn droj-sngist a re gn

m ri r p I 1 I

yn se si it a snej, a snej, yn se Si.it a
i138


snej, a snej. A zoj zo-nen a veKfge gajn. gen

r r r r 'r Fr P
a-le maj-ne jin-ge ju rn zy- cn-diK sten-dys bar ge-

L. I 112. I --1r5


nej,bamgenej. A -nej, bamge-nej. 2.Tug a..zoj vi naxt,



naxt a-zojvi tug, Fe sej-der myt der nu-dl nor ge-


r r 1 I r r r
to xn. Oj, di go-ot, di vejst dox,oj,dem e-mes, az




maj.ne bej-ner Yo. nen rrir ce bro xn. bro xn. 3.Ce_

boA o J L| e p e oj o

broxn zo-nen maj-ne bej-ner vejsnvejs nyt teKJner nor ejn got a-
A7 L IS.


lejn, a-lejn,


nor ejn got a lejn, a lejn...


t 2-a";


|







7. Bin ix mir a nejterxe


SByn ixmir a nej ter-Ke,di -tudl af majn far-meg, ix



darf zix sojn nyt zor gn far mor- ge-dy-Ke tep Jx


- ) r r -
darf zix mer nyt zor-gn, se yz mir nyt KItjn nojt, ix
A I II. i '. ,
,p r J-
4on zix mir far- di-nen af majn sty-e e-le brojt.

8. Ba di maginen



S I r r r r
I'a di ma-si-nen ajn-ge-boj-gn zic ix, mame-nu,dajn
A L I | k 1
.. ,. .
ein-ciK.Kirid, aj, je-a-er bejn-de-le ce nojf-ge-coj-gn

..:" 19 1 J A , ,o . ,' .. ,. ,

fun der ar bet verix sir nit blind. Kajn i-be-ri-Ke za.xn:zix


rn' ri n v r r jer er,
nit far-gi nen, vajl di xop-xe Kumton ze-jer sver, un


r r r i


'hgder-baj hub ix


mirin-zi- nen, -,azmirheLf-n hotnitver









9.Oj, in fabric zic ix ajngebojgn


Oj, yn fa brik zy


ix ajin-ge-b~j-gn


'na-zej zyc ix, an u-remkind, oj, maj ne gy-der co-



nojf-gge.ooj gn, az fynmajnar-bet verix sir nytblynd. 2.Ce-


j3 p p r . I f 1 r
rnojf, geny men,oj, o le kojxes, a vekge le jegt




ojf a zajt, ynmajnmo-jexvert mir ojs.ge.try.knt, a


0-r r u M' r M d "

cy 'na sy- dexyz sojn nyte vajt 3.[ -...--.---- ----.........--


-pi . J hJ I, J pl J-
.......................----..- est er no dn,




trinkt dus blyt. Oj, fyn majn lej bn vel ix

- -


zajn ce-fri-dn. ix


vel nox hu bn


r
an an tyk.


KI 1296


f) I


J: lt


M3 F


- - ,-






S41
10. Oj, ba majn arbet, tu ix zicn


Oj, bamajn arbet ti ixe zy.cn, oj, ajn-ge-boj..



gn, ix u_ reme kynd, oj. je. dere bejn-de le ce -
At


nojf ge coje gn, a7 fyn majn ar bete ver ix

,I II I I i12 1 P


sir nyt blynd, sir ny-t blynd. 2.0j, x'ho' gekloj-bn a kopke



cy naj kop ke vajl dikop -ke, zi kymt un Sver. Oj,
... ... r a r ^ _._

vy derhejb ix zix un cy ba. re.xe.nen, az

ail V, .K4 AC 1- ,R i 1


cy kajn _y-dax yz sojn ojx nyt. va ajt, aj, ojx nytvajt.

11.Ba majn masindl tu ix zicn


I. 1 I IK I 1
J i r 'g ',l p"
Ba majn ma-syn-dl ti ixe zy on- un-ge-.oj gn, ix



u.remkynd. Je-dn bejnde le %, nojfge coj-gn yn

Knl2es6












fynniajn ar-bet ver ix sir nyt blnd. Oj, ie -dn

~~~ do ~- -

bejnLde-le ce noji-ge coje gn yn fynmaJnar-btvvr ix



air nyteblynd. 2.A zoj dykop~keh'obixce nojf ge 9q3j.
n Ia L k I


-bnl, oj,a -vekge~lejgthrobixzi ojf a zajt. Qj, majlmo~jaxe'rt


mir ce-fa.ln yn cykajn i-dax yz sojn ojxenytvajt.


12. Ba majn masindele tu ix zicn

44



Ba majnma-syn-de. le ti ix zy cen un.ge-boj



gn, ajn u rem kynd, yn jej.der bejn-de- le ce.



nejf-.g coj gn, yn fyn majn ar bet ver ix



sir nyteblynd, yn jej-der bejnde le ce .nejg coj.



gn. yn fynmajnar.bet ver ix sir nyte blynd.

KJ 1296









13. A gance vox


J=96-100


c _a w W. U/ v e
A gan ice vox,a gan ce


- i


vox zyc ix af rnajn


L L


kol.-ke. Dem ej. neme tug sa-bes farr kem ix zixmajn



- t ,, ^ 1 . .. I I, bi M 1 1_

p .ke. 2Xfar kem zixe mirmajn poLke yn lejgmirojs dy




._ .* .' r .. .. -. .
hur, yn gib a kik yn 'pi-ge_ le ny tu cy mir kajn




-- -.h- i J> ,1 I W I Ji J )
pur. 2. xe gej a-rojsyn iroj.sn, yne gej a-ranyn





stib, majn ma-me tit mixe sel.tn,,zolst hu. n a-zoj-ne





vel.tn:, Aj, cu rese ne.pri. jat-nost,se maxtbanmirnyt



' i .lB . .. J J ,C3 J1


KI.12g9


V r co
ofs, a. bi mezugtrnir:,,NMa.nih- e, no he Des-po koj"S!'


-u " " '


Cl









14. A gance vox


A'


.o* -


A gon.cevox, a gon.ce vox zyc ix af der





ko'l. ke, dem ej -nem tuge o bes far.

=104
-' r .3 r I 1 l r l r a ,

kem ix zix di pol. ke. Far kem ix zix di



UT -,, o p j .
polke un lejgmir ojs di hur, ix ti a kik yn





pLge -e ny- tu cy mr kajn pur. 2.1x gei n.rois yn




droj.sn, ix gej a.rajn yn stib, majn mo. me tit mix





sel tn: ,,zolst hu- bn a- zl- xe vel tn" Ax





cu rese ne pri jat host, se maxt mir nyt ojs, a.




LMA ~ 'l=


bi majniKO. l- Ke


zukL mir*): x
Z 1~A1298:,,X


ty ne Des- po ko{8':


I F, F9 -- 0 ==z4
2f, 1: Q--# la I rj r-I ". m -
a LA I LA 14 1 lop !-f
t), J =:BO
9 F, 1 1








15. A g&nce vox horevet zi


=e84
-, 1' d 1___k:


A gan-ce vox ho.re.vet zi barn Lnaj.dler ojf der
I I.. L. L L


kol ke. Se kimt der fraj.tyk far-naxt vert zi fyn der
k L


ar -bet vo' ne, .zi vast cex ojs demkop, zi fran

d) R13. 11 1]-

zirt zLx un deejm cub, zi us-pe-jet nyt e sn dy

-J
lok n myt der jux, az zi sojn yn stib ny- tu. 2.i



xpt dus roj.te a. Ie xl far ym-pet oji eji o- jer. Zi
r l


hot kajn cajt nyt myt kej- nem cy rej. dn, vajI der



sej.ner vart bam to jer. Zi gejt myt im a rym byz


F' r T** 41
eve. If a zej-ger af-der naxt yn af mor gn na -


..' 4 4, .4 1 "
zna.eet zi im yn taac klas af a zej gerat. 3.Myt


RK.1.e6












cu-res yn e pri jat nost yz zi sten-dyk ge vojnt, se




maxt ojnba ir nyt ojes. Dem er stn pe ca tek xapt zi

L LI


ojs fy. nem dvor-nik::, ce vo ty mne tak poz-dno bes-po.



--) r r7 "
k jis Zi xapt a rojs a pi ta k yn

,- r:p = J) 1 .1

stypt dem dvornik yn ter, zi yz sojn ga ran tirt cy




gejn my tn e.j nem a gane vyn ter 4.Dem




evej. tn pe tek xapt zi ojs fyn der my. ter, ven zi




kyrr.t or a rajn yn stijeb, ven zi kymt nor a. rjn yn




i a raja hejbt dy my ter z u.n cy sel t

... --- -- -- -- -- --
-- -"0 0 -1 if) ..
=' ~~ ~ _r: P -.I..


a(. vee,-


K I.t296


inaJ1- tux ter, ves ly gn yn qrerll,












'1 rn a zoj ne vel t Di gejst a rim my tl



r F r r

ej .nem hyz eve If a ze ger ba; naxt, ix d:r




ken dox gojn yn dir, stimna zna cet at icr- gn af der




naxt!" 5.Vi zi der hert a xo se ne ha ir




xa ver tes a frajn tl; ojf der xo se ie


- I, -- .l I I L-i^- ----.--
r r r r 'r
iiyz zi gejn, zi myz dx xa pn a ten cl. Der




sej er yz ras pa Ira i tel yr zi tantct no xn


K- 3 L


kliatang yn ;if mor. gn bi rajst er zJ, kymt

-#,1...
_J .jilL -.ll I 41 1 -il...........'"


zi yni


a ce ry se iem pal to.


KIa. 129i








16.Oj ix hob iojn nit kajn kojex


Oj, ix hob ojnnyt kajn koj_ jax ba majn arbef ajn



cy zy-je en, yn majn mo-me zu~t,az zi zyt dus
T-7


nyt a ro jes, oje vej, oj, di hobaf mir raxe



mu nes, yn di ver far mir a xu sn, oj, di



rem mix fynder vis-ter fab_ry_ke a rojs. 2.Oj, v'a


1 r i f E" i I I
zoj zol exe dix fyn der fab-ry-ke arojs ne



men, az ix hob an el te re sve ster fyn



mr, oje vej. Oj, az got vet mir hel fn, az majn



sve-ster vet a ko e ve rn, oje, xo-sene

4go ijj^ j j ~ i Wj,, IwI 1 10)i-


ju-bn oje


vel ix


far dir. Oj, az dir. 3.OJ, a


KI 211Vf


A IL J=7


I L













vis tn sof, oje, zol dajn mo me




ju bn, yn af ire fis zol zi nyt ke nene




gejn af der velt. Oj, a za sko-re po-r-me ,vuser



w" &/ w Ujo/ -'j,-
furt a-rim y_ber der gon-cer velt, er' vet zi

M i J L l j J I I ..j .... ..

ne.menunklej.der,oj, yn un a kop_ ke gelt. 4.0j,vus




hos -te, lu-be.le, cy gel tn .mnjn movomen, di




eelst majn mo.men yz glax azoj vi mir, oje




vej. Ot 'es_te .ze-jene, lu be-iu, azciler xa_




rak ter vet zix ba ir ba tn, vest nox

J4 .L I J I *]!- !- L_ J


zajn a mul ba ir dy un_ge lejeg te


'K[ jins


snir.


ft .1 r


I .. o







17. Ix hob iojn nit kajn kojex


Ix hob ojnnyt kazjn ko jax, oj e, ba majn
I u i mvi_


ar- bet cy zy en, oj, n'afmajn punym zejt



kej-ne.r nyt a rojs, oj, n'af majn pu-nym zejt


kej_ner nyt a rojs, oj, hob ojn raxe -



mu-nes yprver far mir a xu-sn, fyn der vis.terar-bete
; do o g 11 so


nem mex sojen a rojs. Oj, rojs. 2. ix volt sojn far dier,
: I I I ,

oj, a xu_s.n ge vo rn, a xuisn vej_.r
Ip "" I- -. -r" '. ,

[verst dox] nyt a lejn, a xu-sn vej.rn [yerstdo]nygta -



lejn, oj, ix byn a jin-gele myt ej.ge-ne ge -



dajnken, az. ix ba re xn, cy ix darf cym pry_.zyv


KAI 1i6
I


I












stejin. Oj, ix By la jin ge-ie myt ej ge ne ge-



daju-ken, az ix Ba>re-xn, az x'larfcym pry. zyv tejn.

18.0j, undzere jorelex gejen undz avek

~ 80


Oj, hyndze- ei ju-ra ax ge.jenyndza -ve



myt bye yne my- ji-jit Jaxoj, oj. Git nor
1 L *


a- kik vi a jid tyn zex..cyk jiher, er hot ojno,
L 1,. 12


mejn fyn indz ko jax, ko jax. 2.A-zojsvi a mi Lji1,



vusi arr -Bet ke sej der. hot zi Ba got an up..



S0 oj. 0a.Bs '774 naxt, vi me




I P* I II


hant. 3.0j, zy.mer yn


hy en, yn


FJ1 12:1i


hant,











vyn-ter yn di kel tn. oj, saj ba tug yn saj ba.



na. axt, oje, oj. Far- sol-tn zol vern der- do zy.ker
A L k 12, 71


.men ', vus erhot dus be-ke-raj ojs.gelraxt Fartraxt

19. Oj, undzere kojxes, oj, gejen undz ojs-

S 138..


0j, ind-ze-re kojxes, oje, g'ejenindz o-vovojs,az mir
k i


ne-men i yn hyc yn yn ro ojx, az mir



ne-men ci yn hy yn yn ro.ojx. A fi. le dere



men fyn zy be.cyk ju ur hot er noxeko.jax mer fyn indz.

20.Di baleboste gejt arajn

L ;.. .. .. . .. . _I A, 61 ,
'7r rp) r *r r I r
Di ba.le. bo ste gejt a-rajn, hop duna,. du naj,



xev. re, xev. re, itil zol zajn, hop du- naj, du naj.

Rt12896








21,Di madam Rabinovi6 gejt arajn

Parlando


Ji ma-damRa-bi _no-vigejt a.rajn'mytn plu_se.nem

AK" h'1 I h J I I | l [ h 1 } l }1 l |[t p I A I I a I I L
sakmy-tn fe-jer.em kol_ner mejnt, az zi dy kli ge. Dy



gance ra-boae zugt, a zi'z for mal ne me si- ge oj,



hy- e, kap-.n, vus darfste zor-gn,vus darf-ste zor- git



vus se vet zajn mor gn, hy le, kap cil dir fejlt



o_les, yn hy le, kap on, freje le xer do les.
1 92. Di marines klapn
S116-120),


SDi ma _s._nes kla pn, di re der, zej dre-jen

^h' 0 S. i I r I ii i -" p n
zix, in fab rike za ras mit a ge vald.



Oj,ve, nemt zix ce no of, svester un bri der;
b,, ,) t *i , } .


no -mir a le.- ba fra jen und_ zer


K:I 1296


0~7~


0)








23. In drojsi iz fincter


J;so-s4


1 I I -


Yn droj sn yz fynoteryn droj.snyz rmarne, yn se vet



bald gejna snej, a snej. A zej zo.nen a.vek-ge.gajngen
I L L L
^) r .. P .r r o 2
o .e maj ne jin- ge ju.rn zy- cn.dik sten.dyk bam ge


r. r r r r
-nej, barm ge.nej, a zej zo. nen a .vek-ge gan.gen


S r. ,. p B' 'Ir r l -
o le maj.ne jin-ge ju .rn zy.cn dik 9endyk barn ge
A t ,. k L ./ I L i I
Ir, r
nej. Ox, kak ze ne za .vi do .vat na se mu xa_



za . nu, kakon ros.kos no zi .vjot, zi.vjot, caj vypi .

1 1 r r -t
va. jet, ga .zety on Fi ta jet a nam,ra .bo. im,



ot..dyx ne da jot. Caj vy. pi va.jet, ga ze-ty on c -



ta jet, a nam, ra .bo im, ot dyx e da jot.









24 Viazoj zol ix nit mekane zain


I 1 1

aJ W zoj zol ix nyt me- ka ne zajn dem


- K


ma.-sters lej bn, er lejbt zix sojn, ze ix vi ajn



i r r r
graf. Er trinktdy gi te vaj nen, er


l r r 0 A )-

re-. xert 'dy cy-gar._ kes 'n lejgt dus ale a fn


1L 1 12,
N p I a .

ar.be tre a rof, er utr e tu.rer a-


,. J l ) it, i L p I

ro42.2. Va zo. zol mir nor ajnge jen uy

A. L .


klej.der,.majn gu la jen, X. lej bn, az se



-' 41 .
gejtmirgurnyt aja, az ix ti zixdermo-nenaz

jri2e


A r












morgn zeks-dem zej ger ba darf ix sojni yn


r 1, I L 12

manster.ska._e zan, az manser.ka-je zan.





3 Dy ma sy- nes klo pn, dy a zns, zej



g_/ jg o r 'o
ca dn.yn stib yz ajn rojex yn s'vz hejs, der




kop vert ojs-ge_dart,dy ojgn vern. tin kl

f)L L j L r -

nor fyn ho re va._ ne yn fyn svejs, der



'T r d n i p '
kop verti.ojsge _dart yn di. oj_-n tin kl


nor fyn ho re va ne yn

K. izse


fyn gvejs..








2. Strajk= lider


25. Ir, balebatim, ir, merder.


A&& ~1O8


Ir, ba-le..ba tym,i,, mer der, vus capt irfyn dem


ar-be_ turer dus blyt. Jr mejnt,az di mal xume vet ajx


At W I' m W ,
gly. kn, ir mejnt,se vet ajx tumydz aju git? Se



zol a -_ i -le dy ne rn yn bly_ se



meg a _fi -le yn -ter-gejn dy velt, axt su yl



tug velnmir zy en, dus y-be-ry-_k vetajx kostn

I1. T[2. --=138."
rff a I i| m I .o | I k I k k i ,

gelt, gelt. Mir ho-bn y-le ju rn ge _



ho re vet, byz mir ho-bn dy svobo-de der ebt, yn


Ra. 1296


A J=108t--~t~--te~p


pi









t

yce ter yz dox un. e ki men Pet. In rov -es yn



vy-In dy svobo de ce .ryk, nor mir ve _In



ge jen byz dem bly yt, mir ne men dy vv'o_.



-bo de ce ryk. Mir ve- In ge-jen byz dem




bly ,yt, mirn ne-men dy svo-bo de ce ryk.


26. Arbet der snajder a gance vox
(88
k L

P r Ir F r I r F
i. Ar-bet derinaj-der a gan ce vox, far dint er a
2.Far-a ju n nyt hajut ge-daxt ho_ na mir g'e
J


i In myt a lox. Ot a zej nejet a snajder
ar bet a gance naxt.


i i if
Ot a zej kiopt er ci, ot a zej nejet a nuajder
t'a-ej t_ zei


r r Ir r r r r r.L
ot azej klopt er ci. 3. Jn-dzer strueke hot un_ge-aax t,lir

az.v.--
r r IF F r r r


.ar-bUeu vujuawir no tu axt by& axt.


Ra. 1896


Vba ze_ j








27. Milsju Maxovski, vos capt ir'mir majt blut
(!.-116)


Mu sju Ma xovski,vuscaptirmirmajn blyt,
jI L

a le men,en lozt ir ar-be-tn mir ej nem, oj

-^ j .j-'i"j w w 1 ,
nyt. Mir ve_-n ax ba_ fej In .. ... A.. mir



veln ax ojs brenen myt o-lin a jere oj gn:2. A



zojot er zax uan_geejbn kacen vi a fajl fyn byjgn:



,,Oj,ge va aid, men ~ n, ix hob ennytkajn oj.gn" A


R r .. ,r 4 I
.oj hobn zax unge-ri fn ale myt ajn nul: ,A_



des yz dox ajn grojse stut, vi s'yz du ajn go py tul."

28. Lipson iz a balebos
J104

Lip son y a ba le bs nor et m far-, er
Lip son yz a ba le bos norm'et im far-der


Rx. 1294










nuz nyt fi rn, zej vy In ajn na bav ke, zej

r I I I r Ir P F 1 I
ve in zi ojs-fi _rn, zej vy In ajn na bav ke, zej



hobn es 4i vert yn az ir vylt nyt gibn tu

0. 1 ., ', H a
vet ir maxn ilext. 2. Oj, slex te mejd lax, yn



vejst ax der rix, ir vylt a a ajbav ke, ir zigt, s'yz


r r P P 'P r ,
ta-jer six, ir rylt a na-bavke, ir hot zi nyt dy

L r r r
vert, yn az ir vylt nyt gibn e vet ir maxn slext.
S1- 144


3. Oj, Avrum Duvyd, ~e?j vyln a nabavke, zej

tO .. r P r
vyl n ajn naba ke, zej ma xn za.bastov.ke, zej


vr n rt, yn
vyln a nabav _ke, zej hobn nyt dy vert, yn

W -.


az ir vet iyt gi bn


e vet ir maxn glext.


R,. 1296












4. Ra.Abi. no V16 myt Lip..so..nen ho .bn zix genaxt fjn



r r dr
hant, zej ho-ba -it ge-klept ob jav ld-nies a der


r r r I
vaM draj.syk koop.kesojf demtoj, znt gib ix dcm na-ud, yn


~K aI ~ v r r I
az zej vy- ln nyt ne-men 'leIn ztj g(jn af,,or-ny



xoi' Drajlyk kop-kes a! demtoj-znt git er dem na-rod, yn



az zej n .gajnaf,`&r-ny xod!'


wI w r r
5. Pa.pi ros-ni- ces,kar-don-ggiikes ho bn zix ge-maxt ejn



hant, zej bo-bn if-ge(khptyob-jav i.6-iesaf der vant, rf cyk



ru bl dem xob-deg vyl der na.rod, yn 'az ir vetiy.t



ge I.-In ve. In mir gejNpa.rad- ny xod." Fer cyk

ly NN


gejn ,,pa rad ny xod"


6. Lip son yz dox '


1296


J'=460


ti I


L L









A~ I I R I


dyry- ge gfp,dus kyytl 0 ber ge. -.ejnt, er hot



y ber.- ge..-lejnt, er hot o korktnyt ge.ve nt, f


1) r r F
zynt er yze ba le bus, ge helt hot cr dos nyt,



di pairL- sy-ve mejd-lax, zej ca pn im dus blyt;

29. A gut morgn ajx, Rabinovic.'

A 152
7~ AL..


A, git morgnajx,Ra- bi-no -YviO, a git juzajx, Jo -asl




Lip soniv~us hprt zix ba ax yn fa brikl -Ba mir' yn fa



trik yz ajn bu ..re myt ajn stad- ke, dy ar -be. tu -rer
II* 112 1


zi-xn. ha mir glyk. Bd glyk.. 2. j, ar.be..t7nvus


II
vvej~ny..ker yn s~xires 'vusrnee', 4us 'let me~n ba mir nyt ojs.

I, L
Of~~' L172 .= jY m


li rn,


'el ix a -rajnpi rn dem fin-Jp.-


1296












sp~ek.t'er myt ziar...me-ske 'r~t m#1 ajx g(ua Y" le a re -
II~


sti-rn. Ot sti nn.3.Der fiua*.yiL speaker mytlandar.me-ske


r r r
dre-j..n zix a ryrn:,,mqvt dy ar b-be tu r!r kon men gurtnyt




IIAIXIL7 git z-j 9ojnup, cj, a iIrs,vuszcjtrebesvn,



mejn ka~n z:ti- ka stov- kes nyt ma .n. Git zej kcjn up, 0j


.9 r F
a-esvus zej tre-bp-ven mt-jn kinza-ba-.stcv.kt-s nyt ma.xn..

30. A gut morgn dir, Mojike



to' 8) *~ ~

A gut mor gn dirMo19-ke, a gut jor, Jo. s!



Lip snu, vos hert zix e.pes badir in fa-byik! -




Ba: mir in fa-.brik iz a I'a.remi mit a


-LU I-
.9 -' -*' w


stan --kc' di


ar be ter


zu xna ba mir


glik.


1296








31. A gut morgn dir,Avremele


A git mor-g dir, re a it ju
,,A git mor-gn dir, AvT re..me _le, a git jur


Me-jer'vushertzixbadfr yn ia brqk? ,,Ba mir yn fa



bryk yz a bunt nyt a statc ke, ar- be tu .rer



zi...xn ba mir glyk.. 2.Ar7 be tn us vej _ny -kfer yn


yr r F
gelt vus me-rer, zej ve- In dox ba mir nyt cjs


rr~
fii..fn. On gelt dox balda-jn derian-darze ske polkm nik



vet er zfj o.Ls a-re sti-rn. 3. A zoj,.vi der !an.



dar-me-skf, yz a- raJn-ge A i-men: ,,myt kyn ra. ho b e



keaienmir gir.nyt ma-xn.. Jr. git zijdy, na bav ke xA

i P N


axt gn yn tug a-betn veln zejKajnsta...ces nyt


ma-xn..


1t96


J = iOS-tI6


' 1


dir e,


rllal- - --.~ -.- 1- I -









ml; A- I M,-' e._
~ r P
4.Dba -uj di ku i&,arklft *yn na-'gaj.kesn *ko -



za ku, dy tre b.. va-.h' v.- In mir bjs fLmR..

32. Af maloarnautake un puikinske,



r F4 N
A! ma-.loar..naa.ut skM yn pu s-k-in...e, ba Po.



jpo..'vu yu fa..bryk hot max un ge-ghoj bn


7' r I~ F I
me..jeFrtsrdjg.esar by-at.;Der by-nt yz ge.ve zu



Lbi'r a na.bov *ke, to,: mer vet ir .yndznyt gi-bnvelnmir
d104


ma..xn a za-ba-stov-ke. 2. Cel -e kop.ke8. a -f toj znt




*K r r
yz dox nyt kajf a x, git nYdz di na- ov..kik avt ..-Yt



c+
ge~sniraiax, git-~3~lnd3~~~.Mzdtsa..bov k~ vet irma-xn


r. r r
b-, ser, to...mur -vt ir yadznt -gi..-'b; gityadz ip. 4di


1298










pe ser. 3.Gor-do vy_ je, nad.zi ra te li na,



fa bri ku pri.sli, pod3na i na gaj ki i


0 I I m al 2h
Skrik.nu-i: ,,zy.dy. sadte na rabo tu, ja vamgo'.vo.
A F" .l w it ...,


ru, es.li vy enosa.de.. te v turmu po sa zu.

33. Der bunt iz gevorn iber a nabavie


e 100 -r

Der bunt yz ge vo rn yber a na.bay-ke,



m' hot nyt gi volt gi bn yz ge vo rn a za ba



stov.ke.2.Ba Lan.des.ma.nenyn fa bry.ke igevo.rn a ge
- ,C


rider, dort ho.bn zix ce bunte .vet di gve ster yn

- 0-pwt --i- I p L P M Rj 1 OR "-

bri der. Zej ho-.bn zix ge-bun.te vet, se ge -vo rn. a



gesrej, s:arajngegajnpoli c.je:,,po -li-cie daloj"


K,. 1296


J=118.


A i









. r P
3.Po i ci je z'a. rajn ge -gajn.hot men ge ge.bn a g'e.


J r P P i
srej: ,,zabe ri _te vot e ti bunr tov.Aci ki



t7l ko po. skorej:' ,.Hert nor ojs, Krom-.erg,ir

r r : -
vet es ny ojs-fi rn, in.dze-re ra._boc.e vet men



nyt a re sti. rn' 4. A zej ho.bnmir Six js-ge- ect



yle ojf di ty.sr, a zoj hot men ge.ge bn



Fys ki.nen cy ;y su. Yn Fyskinyz a rajnge-ki-men:





,-,- 1 J" .- p F I
"Vustit ir du tejn, verse vylna ia- kesemnegzixgeina hejm."



k
5Fys..kin hot ge aejnt, az er vet maxn be .ser, mir


ho.bnge.ge.bn a ge_ srej: ,,gitindzup di pe ser."

r H F "


.j, mu-sje Fy_ -kin, ix ken es nyt


far_ stejn,


na. 1296











up cy-gi-bn di pe ser, dus ken ix nyt ailejn.
A -120

6. 20zoj ho-bn mirzix ojsge...ot y_ e oif di zeo tn ,
y. ij di tPssn a 00
a 0 .Ii L. i I ..

zoj hot men ge-.ge 4- bn Lan.dessmanenicy.vy Sn.


r _, I
fj f an-des-nian yz a -raja-ge-ki-men-: ,,indcr, 0r" yz dus, ix




byn der arr~j-ser Lan-des-mauir firt mix La der nuz.
34. In ale gasn vi me geijt'

A a 120


In a le' go- 6n vi mce gejt hert menzabastovkes,





A







nig sojn,bricb~r.b~r..gu, Ia jen, ar~be- tn getraj, ge.
R.







Vigdemsiex.tD burtzer, er caut vi aIn pjav ke, nor
ndidoaike S(Jauije. parodiuti- e lide, ]a en34-37) :b brn. 1, 9 192.









. rr r
pu_ et, bri -der, un fan ta zje, maxt a za by_
I A 1
^ It p r p c r i pip r r p p p
stovke. Ty dy ra la la la la, tara ra la la la



la, trra ra la la a a ta ra la la la la.



2. A sna.der-mej.dl oj_ geblejxt,zi kymta-hejmnyt ce_



fri dn, zi rajt:,,genigsojnzajna knext fyf cn so oym



i. dan Vi lang yz zi ge ven a pro stege
A i L
61 T r p
vejntle xe mo. dist. ke, a cynd gejt zi dy

r, p J l, .
hur ce flox, tn, a py-ski vi an ar_ twist ke, zi



sytmytver-ter garun sir, a gone fi lo.zof ke, zi

I' I I P 0 0
srajt:,,di ar bet lejgt a vek yn e maxt a za ba

.3 F Ji i I i i 11i*
stovke'.' Ty.dy ra la la a la ta ra ra la la

iaK. 15se










la ta ra ra ia la la a, ta ra la Ia la la.


tJ r r pF rFF
3. A jin.ger.man, a yn.ty_ i gent, er redtzixvejnyk-ge.



S ly. fn, cym raj.bn hot er cvej gilder-ne hent yn
r r r r

ly- pe lax ojf sru-f, kin-stlaxredter ru.sys git,



ji dyS nyt kajn vort, oj, lon ge hur myt


8var.ce v:,tlen, a kopun per.vy sort, er git zxa



stel tar ajn ka sir yn maxta sa.manldi rov. ke,(?) far.


nerit dy ka se byz dem sir yn maxt a za by_
A L A ,2 0

stovke. Ty dy ra la la la la ta ra r a la la la






5. Dort rajta dame cy ir man, zi darf hu.ngeltafklej,_r,


1.11996









.,, -P

se vet kimen dy gol de ne cajt cy nirn yn dy
A~ L

r r p r p p F p
va re me bej der, er yz dox ir trejf paskidne;zi


4). r 7 ". r' p, 7, r r p
rift im un:,,dox-sa e, di zolst a fi le d'em



tojt ba ky men darf ix h _.bn a da.- Ze. Di

.";' r 0 Pr
zolst a fi le 4pringencapom, ba darix hubn ma _


.4 )-- r F p ' t
jovke, ojs -pi In vel ix min ha stam fyn
rg a r I I-

iidzere za ba-stovke. Ty-dy ra la la a la ta

-*) j r r F r 'i r F P
ra la la la la ta ra ra la la la la ta ralaa a la la.



35. Jn ale gasn vi me gejt


r r
Yn a-le ga-sn vi me gejt hertmenza.ba stovkes,



jinglaxmejdlaxkindynkejt,me redtlojn fyn pri-hav-kes, yn


HKa. 129







72,




a-le galss tit men rajen:,,Brider, lomir rr-bnfkaj, g*i
LA t~ *oi Ue~h Irj Ie C -

r 7' F Ir
nig 'ojn,brider,borg nyn la-enyn ho re ven ge-traj,
A. i . -I

r' r- I r F r
az dr1ksexterbor-ze, er zeigtiidzvi ajnpjavke, ge- -



uig sojn,brider,.un fan-iaL4ze ma xn za ba-stoav..kaf'



2.Ajn 'naj-,er mej di un- ge-blejxt :i kymt a. hejm ce


0) r w
fri, dn --zi: r~edt di ver ter gur un .rek


r I r r F r r- 6"-- r
fer-cn suic-y. r~ej-dn, vi langyz zi ge veje zn a



nro-ste ge -vi se mo-dist -ko ject gejt zi dy


F' r. r 7'
hur ce jozt, ajn e pys-kl a nar-xist-ke, zi

k 0 ia P, M u :
r, )v F r
redt 4i ver-ter gur un grek fyn. der na-sov.ke, fyn


e) F r W rP r- F I-
a, jer ar.bet maxt an ek ya, ejnkol za -bastov.ke.

Ru; hoee










aj-n r r y' y' rW
3. Srajt ajnda_me,vej iz ir, ir toxter yzme-in ge, zi

-'* P P P- Ip a ,, P i r I 1

hot cy tunmytpekpa-pir yn iz dermyt ajnklige. TO


varig-es, oj, ir a sire loj.ter lo mytbry In,


kimen zej sojndy In. ,,Oj vej,majntox ter, d.1


byst sojn greb-lax dav_ke, stra _da -_est sojn draj


fer t jur ce lb der za ba stov ke.


33.Yi me gejt un vi me Ntejt hert men zabastovke
J=63

O N -- p p ,| j ., I ..
Vi me gejt ynvime itejt,oj, hert mene za-ba-stovke,


r F r
aLte men An,kady n e ksjtzej vy In ajn na-bav_ke,


alte men kynynkejtn lebnfraj, ge P
al-te men-en kyndynkejtzej vy- In lej-bn fraj, ge -
k"- 6 kI L 1


nig cy la en yn cy bor-gnuyn


ar-be tn gptraj.,


Fl~. 19ee








i-81


2.Dort krigtzix a man myt.ajne vajb, zi srajtaf im:,,dyxe-



'a e, di megst a fi le dem tojt ba ky_ men,
= o-- - -- - -, ...

S rajtzi, ix vyl a da ge. Ajne da-c.,da-.c vyl ix

Fl r 44 M
cy-der.-i po_ pravke, zi ktejei pj;oj,drajfer-tl jur fyner

I- F I A M p ME'
eriter za-ba stov_ke. Oj, vi me gejt ynvi me gtejt

J'-1: pR o p 1

hertmen za ba-stovke, aLte menn,. kynd yn kejt,zej

J p p r I 7' F r
vyln ajn na-bavke, alte men_~n, kyndyn kejt, zej



vy, In lej bn fraj, ge nig cy bor gn



yn| c la -jen yn ar be tn getraj.


f r rp P r
Ejner zugt:,,lejg._ vek e, lejg a vek dy ar-bet,~ der,


i P P r r p r i
evejter zugt:,,lejg a-vekf a 'nytver-sti geharget, der

RIa. ase










dry ter zugt: ,,lejg a vek, vus ar bet sti far


a_le, n lejg avekdajnarbet yu gejSojncydajnkaJe."


37. Jn ale gasn vi me gejt


'e ....F L > K r r *
Yn a _e ga sn vi me gejt e hertmen zaba


stov-kes, ji iLglaxrneil'ax,kyndnkejt,zej re dn fyn par _


bav-kes, ge nig gen, oj, cy bor-gn cy la_ jen
'I v L. .P -, I
,w ,
hubn lej-bn fraj, yn di ar bete varft avek yn


arebe-tn getraj, yn di arbetevarftavekyn

t ^ r ,* 1 tI Jr r
ar-be t ge traj. Ge nig sen, oj, dem

r r r r r rP I "
lexin bur_.uj ajx cy zej gn vi a piavke,

un fana ze, ri der yn mxt a za ba sto ke.
un fan-ta zje, bri der yn mat.a za ba-stov-ke.


Ka. 1296








3. Kamf un korbones


38. Vi mir hobn zix ale sobirajet

iJ- fig


Vi mir ho bn zix ale sa.bi ra_ jet Saka



r r r
vie-kes il yz gevejzn far yadz smal yn ver se



hot gege-bn povo Ii cje cy vej sn der zol



lej gn yn Kievyn go_ spy tul. 2.Vi der u
A 126


rad_ nik yz nor yn 4il arajjnge ki_ men, a
116., -
s, F r iv I r I r I" I P .

zej hobn mirzix far nyme n myt in; ki gn, se baldyn
-A

*. r r F P r I .
sil a-rajnigekimn ko za kn myt zin da_ rn


y r. t ri F r F _r I
ynm'hotindz un.-gehej _bn, oj, a _le a_ res-ti n.


i A i
K '_


3. Vi me hot indz, oj, a le a re stirt

IKJ. 1296


evej a'









nII n

zejeger ba mait yen der z7 sersluf rare Ale-ert
A s a -- -

P r rI "" I
-jej Adn men-on hotmp mendz ale 3n 1 tlure-ie far-Apart.


31. Oj vej,ivester un brider
Aa

v j4
Uj vej, sve-ster yn bri der, mir ho bn zax
P ./- A I A '


.7 e e-nes lib, mir ho bn zax y-Ae e .mes



lib, yn aZ pooll1 cje, zi vetzaxder vy -



sn, z mirsmbi ra-jen zax yhe yi #jn



t Nob. Ir yn Rz po-li _oje, zi vet zax der.



sn, Aznmirsa.bi ra.jen tax y-le yn eja


Ff r
itib. 2. A fi Ie itib ho.bn mir zax y le sa bi




ra- jet, mir zo..nenge-ven y __ le myt -a mul, mir

K.. itso








A I s r.

zo-nen ge ven yle yA-. a mul yn ver se ho' ge-

-m F'- O" 19
ge bn po li;..cje cy vy 84 der fOl ioj-In yn
hi` b 12 IA

Kievyn'go -8spy tul. Ojfyn tal. 3. Afe



mor.gn yz oyn'indzder pry-stevci ge fu -r n. Mir



hoimn zax myt im e pes far krigt miir krigt a-



zejyz un ge lo fn po iLt-je myt yn rn Y llme


hf:+ indzsojn y le r re stirt. 4. A -re* rtirt
.-pi ctp-_

h)ot men indz y le. Dusyz ge.vejn a-rem cvci a zel-ger ba-


naxt, ifus yz gesejn a-rem cvej a zej ger ba naxL, a-



zej hot menindz o cPe nejef. ge r ny ni~n ynme



hc t indz;oj, yn. c~strogfarI I-,-t OI. a_ 9pprt. 5. Afe
hc t indz,oj, yn, o~strogfar ~part. ~j, a ~part. 5.Afe
Hz. I2s6











S orgfn hot men idz e-darftkajnVa sil kov a- roji



sy kn. Dus yz gevejn arenmCvej a zej ger ba-



tug a zej yz an ge lu fn dy fu-tersmyt dy
3


my ters yn s'yz ge vo rn a ju-mermyt ajn

iI. F,2.


klug. Oj, a klug. 6.Oj, heart sojnojf uy vejnienyn cy



klu gn, fault ba zix af a zoujfil ,yt a

.- .. I,
rup, af ajp re kin er .- vet men ajx a-niul nw _


P r F: r r
ka-ne zajn, vajl zej stra dajen ne hax for_ rn



gan- n na rod. Nor af aje-re kin_



_tervet men ajx amul me ka.ne zajn, vajl zej stra-
3

4 1 1 U I
-?1 ^ ' r ^ ---I F-- ---F


dajen ne-bax far dem gan en

K.. izs12


rod .








40. Unter der Sofievke


SJ 1- 120


y0e r der k
Ynter derSo fl- ev ke


h r r i r r
hert zix a geri der. se


li -.-. V


lo-bn zix so-bi -ra jet sve ster yn bri der, se
1 9 I; 18 No I
r 7 '"- r I r
ho bn zix so bLra jet a. groj se kompa ne



af der ;fra je yn af so_ bra ne

41. A sobraiie hobn mir zix sobirajet
I ,


A so-bra-ne bobnmir zix so bi ra jet yn
S112 +
Op, A F
-- _-. $ p = p i' p r ("
a spijun hot yndz der-zejn, myt grojspaprad hot men



yndz far-ne men glax cym spraavnik, oj, a hejm.


ri P e P mi r e e I
2. Prika- za,-njes ho- bn mir u'_ge ge bn yn

S-J z 132


u'- ge-lozt hut men yndz a-hejm,


u'-ge -lizt hot nuen


KR. 1296


" " - '' I I I










C I
yndz a hejm dem el ctn brider fyn yndz nyt, mir



darfn ze jen far im ge Jen byz yn der "lee .ter
J=152


kap-li blyt. 3.Nemt zix ce no. jef,oj, ve-ster yn 'bri .dervel



ix ax ge bn cy far. stejn, ar mir atr be tn fyn
A I' ,F_. 41



*axt byz ce jen .ho _.re ._en mir gur yImzyst, yn



az mir ar be .t n yn axt byz zeks,.vel ix ax ge bn



.oy far-ltejn. 4.Sve-ster ya bri.der,mir zin.gen li- der, mir


C) J ,r r r
zin gen li der fyn zix a lejn, mir



zin gen li der myt I ge ri er, az



got et ge bn ve In air ky men a -hejm.


Op.289






82
42. Dem najntn janvar


1 (J20o)

)Dem najn tn jar -var ajn ju mer myt a klug me
L [ I I A I


firt ,n _dze re bri der fyn bir e yn ast_ rog, me


firt in dze_ re bri-der fyn bir yn ast rog..

4_. Scbes batog iz a jomer mit a klog
L152
rfro- ,
u --- r r I r ,, ,
Sa bes ba tug yz a ju mer. myt an klug, me


firt di r bo ce fyn bir. -e, yn os trog, me
-8-C-., hc-h. h ,--..,-. !, .......
._ .. j p _ _._ ,

firt di ra-bo e fyn bir- ie yn os trog 2.e


Vi me hot zej nor yn -s trog, a rajn ge braxt, a


zej hot men bold a pry to kol ge maxt, a,


zej hot men bo old a pry to kl ge maxt

RC.s.i~ac












3.Sve _ster yn bri der, fyn tur- ues nyt up sre kn, a

AJ L -- k I k -. - -
_ I I r r
rnjst fyn der tur me di bri-der lax der-ve- kn, a



rojst fyn der t'ur-me dy bri-der lax der-vekn. 4. A-

A- p r ,

rojst fyn der thrme myt bombes,myt ra-bir, nyt svaj gn dy ti_



ra r.en,zej zej gn 'n dzer blyt, nyt vaj-gn di ti_ra_nn.n,zej



zej _gn in dzer blyt. 5. Ze] zej gn in- dzer blyt, zej
k -, k-, I

r r
trin ken den. be stn van, Mi -_

r Pp E r i. r-" I r' I
zo_ In yn dr'erd a rai;Mi kol myt pra vi ter tve



zo- n yn dr'erd a ran. 6.AzM ikolke vet yn dr'erd a



rup e ve in in dze re ar te ter erst if hej bn dy

k. .n indzere arbe, tr t if hj di k p.

kop. yvt _ln in dze-re ar-be.ter erst if-hejbn di kop.


R..1.1296












Vi mdhot ajn ge -.srej p ge bn: ,,ji dn yn kry-stn"



Ho~bn mir ge-ent, fert: ,da loj kap-ta-li -. stul"
~~ r .



Ho bn mir geeant fertjda loj kap ta-li std!"



Vi dhot ajn g'e. rei ge gebn: ,,1 3- vo, na pra Yo!




ho bn mir ge-ent -te: ,da loj sa mo-dei- ah



Ho bn mir ge ent fert,,da 10j sa mo]- d'tirz a -e!

44 Vi Jisker iz fun itub arojsgegangeri
(1Yar:ant ,Qurn Hirs leker;-1hd)


j -4-88


_.r r.


-Ifft;~~~" rC7 71T'


Vi Jis kei' yz fyn stib a rojs _ge
b -


gain gen g zugt bot er dem 'v&jb a gi- te



naxt. Vi Jis kelr iTm ti ,ja tar o'l ge
zeym ti
dc- -


t'


gajn gen dort hot er zajn lej hn git ba- traxt.

K..1.raZO


A .I












2. Vi Jjs.ker 6-yn t' ja -ter a.rajn-ge gajin- gen ge

r4 1, 18 6W

ny imen hot er a bi fet yn j p r-vy iat, vi


tJ r r r r
Jis-ker z'yn ti ja-ter a -rain ge. gajn..gen dort hot er zajn




oajet ojs.ge vart, vi JisB er z2'n ti jater a ran ge

~I F I.- Z

gajzi-gen dorn hot er zajn cajet ojs ge virt. 3.Vi der gu-ber-

44 A. 0, A A F R iF

na ter yz fy nem ti ja ter a -rkjs gie.gajin.g en a goe



grej hot er ge...gi.bn:,,z v i. k, u a!

0. a

F I
Jis-krCr hot a rojs -gp xopt deni re wl ver y3 hot iIgiL



tro. fn glax Yn zat. 4.Vi Jis ker t'dtn gu ber -


- r r
riia~ter der o0sxi yz g3e voarn a ra! niyt a ge.




r i der shot zlx un- ge ri fn ej ner cy den

R..l1296






86

ovej tn: ..a dui y'z ijn far fa -Iln in-dzer

otF
brider' s iot ix un ge.ri fn m.ner 'cyrdem



cvej.tn: au duyz sojn far la-n iimdzer bri der?

45. Rojgxojdeg elel, mmeieu

pi I -l

Re_ioj de'eleIinamefu, jef der e nait, oj, lyg ixifir yn



traxt, o0, a zej hot inen baGrinber..in di ob...T ve ge..



.iaxt, oj vej. Majn hare tiotm'ir geziut6j, mame, A



t hajnt yz~ojn'ferikc_.er af-der 'naxt. Qi, lyg ix*ntifr yn traxt.

46 Genesje iz fun ir arbet gegangen



G7 ne.sje z'fun rr ir Vet ge 'an gen, A
A~ L L p A

hot nox fun ir umglik iit jevyt, a-rojs -egape-

k" FE A i 0 II I-i zi P
Siner-der;der 'pri I~ stev. tin M~o zi ge -s- sia uin-zyst.


HR. 1296








47.0j. mitvox iz pervi mhaj

M, L .00 :==

03, mytvox yz per _v maj, )z in-zer



xo -er JS5 i 1e 4egajn gen zAx bu-dn, nore



p iy~hng yz Zun _ge kLmen 'a vi -sty ke ty -i I




gram az intazer xo-ser J-ALke yz der-trejn-ken Pe -



) 1
To r. Tvo n. 2.1hmir, fa va -rig- as smir

ML -

ho-bn dus ior der hert 'y',_Mt n pu-nem zo-jen mir ge-



~" fa-in cy der erd. Ncre _iir, Ia var'i6es, 'mir



vy...ln gejen ra-lte g' a7`:=x, ir vy-In ba. rin glen dem



Pv3 te ..ru.ver tax. Nore 'tax. 3.Vi ir



ho-bn zixmyt lodJRes geIozt -gyy.men, d'e hot drem


Sa.. 1296










io.ver J~L ke ny t9 gekont 'ge - T' n'en, nore



Ido si der fi-lor hot a nec ynvo-ser a iup -lqohL



m'hoIM dem xovcr J- i .ke far a .fis a-iojs ge.
1 0

nIwmen. Nure I~tymen. 4.Vi me hot im iy nem



C tax -rol-ge. ny-men y-ber goro Pej,,eruv h.ct men

M~ "Ne kh I L L

im ge tirt, zajn kop ku6e in.vus hot



U11 geTleje-bn cy bljei, mytn vaj sn la. lax nain

i 1 U

pune~in ci-ge. debt, nor dekt 5.Oj. vi me hot imn ge
rubato


innen e .fi_ r yz 4ox-. un ge ~Linen der pry-stev yn
nyme e~t Ii rr
4 L ~ =1313

'ot i'm nyt ge-ov* ci ne -m'en .OjJ a vek 'di mer-der, di



gte.j...ser xa ii gan, mir ho -bn dcm fta

Ra. 1296








/~ L i a k 1

va-rii Sgken yu 'Stib' a-rajn ge. ny-men. Oj a



Nek e mer-k-der-digrej-.ser ii2._ ii- 9 g mirdemta..

1 11 _PL~ hJ A. kh

varig Si ken yn 9tib ai'ajn, ge - ny..men. 6.Yn vi ie



h ot im yn Atib a ajn ge ny-men. -zej zdi my.trboltd xa



lu0js ge bieJi-bn. oje mir, t'a va ri -es. mu
I IASg b n j


16r-i veje-iienyn klu-gn, vusmir ti-jen b&.gru-bn a-


2i W

za.min' gitn bri-der. Oje bri -der. 7.Oj7 'a

Kra U L IZ L Z I

u-myt fy-nf my-nyt hot ge desert zaj ne. klej- er yn wm

AL


ft d'e i xoer rJ-A ke iyn-4rvelt ci ne-men. nor di


F* -

rej -te fun, vus ziheingt y-ber zajen koji _v-vr, myt der

L L$


na-ser erd 9iJ-es pu-nem "ci-ge dekt. Nor di dekt.


RIA. 1-29&








48. Di bixer mit di sekretn

: 160

I I IJ d&


Dy bixer my4 di se kre_tn, vus

-., V-


hobn xa-


*vejrim un-ge .vo rn.A dus yz, xavej-rim,nyt. a_

i_ i.

*J i '
zoj, ot gejt der gar_ de -voj. Nore voj. 2. Der


M .I I 1 ..
gy_ devoj yz cy mir ci ge kimen yn hot .ba



mir dypri ka, zan'e upg g ny mennore zu -n,



zug ix im, az nejn, az ix byn afder sa branje nyt ge_




vej. Nore vejn. 3.Er hot mix ge nyriencym




slu_ gn, ix zol im dem e-mes ojs zu gn, nor az


x r i I 0j " g- e
ix'el imdem emesojsE zu gn vet er mix kajn Sim-

. 1 1 1I 2 I


Uir a..yir ju.gn. Nor az
.RJ 129S


ju gn. 4.irnoi mix a


I "











yn a fynterer tur me, vi ba tg zox
yn a fyn-te-rer ttur-me, vi ba tug yznox


erger vi ba naxt. Me zectindz,xa-vejrim, yndy



tur mes; yn dy fyn-cte re kamnern far part. Me

L '- I ir r r

spart.5.Cy hob ix a men~ n ge raiet, cy hob ix a


I I
men_ ge tejt, far-vus kimt mir yn t'ur -me cy


1i S* ----,, T I J
zy cn, far vus kimt mir af Ar xan gelsk cy


.. k "r i r w*
gejn. Far vus kimt mir yn ture me cy zy on, far vus



kimt ir yn Ar xan gelsk cy ge en.


49. X'hob gekoncet di axt klasn
oe11e 4tb

r wl r 7-
Xhob gekon-~et di axtkla sn, ix byn ajin -ge



r 7 T r ,


leryndergim-nazje asros,&


ix hob far first, farfirt a


R.I. 129


~A r 1 11_T r ~ ~A A


rajn_ ge-zect









I L k L K ,,
SIr F A ar M r
groj_se ro le, svester ynbri-der,ir halt zax ejus.



2. M hot mix gapt nyt majne bi_xer, rhot mix arajngezeet yn



dejm o-strog, ir nemtzix ce.no ojf, sve.ster ynbri Ter, cy







r r
yzden du ojfder elt a gut? 3.M'hot mixfar sud'et yn a



fyn-c.er xej der, 1 ijn tynt yn fender hob ix ryt ba zix,



ix her ajnikolajn kol fyn maj ne bri der, a




rojagejn cy zeje ken ixnyt. ken il nyt. 4. Ver estrajet di
k I- - -"


sejne mu_vern? Di sej ne mo-vern strojet der


*I AL
arbajtsman, oj, tit a frejg, a frejg vervojnt dor tn? -



Dor-tnvojntzix der ra.xerman.5.Ler : re-man,vus er
-I.'-I


vojnt ynkej :or


r F F r I
nas yn sy.rest kapet fyn zaj ne vent,

R.I.1 6











derym ba-kymt er rev- ma tiz ne fej ler -ojf

I I 11I2 .


zaj_ ne fis yn ojf zaj ne hent. zaj ne hent.


am I F 1 le A
6.Ver Ye flanct dus di ej ne vajngertner? Dy

A .L

F r r r
nej- vajn_ gertner flanct der arbajts ma oj,




ver est o ojf dy gi _te frux tn? Dy gi.te
1, 1 L v 1, L I


frux tn est der ra xer man. Oj, ra- er man.


50.Me firt mix arajn in a finctern xejder
(J= 66)


Mc firtmix-arajn inajn fin cternxej -der, kajn


iP psIr ,-' FE

tint un pe ne iz dort ni to. Ix her a rag maj ne


imp A.Jj L a = i H 6 11

kej.tnklin-gen x'vel ajxzin gen ajn tro jer=lid.

KR..12e9








51. Ver tut strojen movern,palacn


Ver tit stro-jen


mo-vern,pa-a cn,


ver tit stro-jen?-Der at.bets=man, oj, tit ajn kik, oj,

fr p M r -I I P i R 1 ;11
ver sevjnt yn zej, se gur-nyt er, nor der raj xer man.


l 2. Der arbets=man vojnt yn a keler yn a na sn, oj,



vus dy vaserrynt, oj, fyn divent, der fin bakimt er ajn



feler, ajn groj sn, oj, yn di fi is yn yn di hent.



3.X hob up-gelernt ajn blat gemu re-- ix byn,

F, 5 F o
S got cy dajnken. fyn majn xejder a rojs, ix



hob far f- i irt a na-je ro 1 'oj.


S sve- ster yn bri _- er ir. halt far ejns.
K r. 1293


~Z~f~I~








52. Di hojxe Inovern, ver tit zej strojen


+L k :

Di ho-je-..move-rn, ver tit zej stro jen, ver
~z58

tit zej stro-jen?-Der arbetjman, yre tit a ki-Ak, ver
iL A A i

tit dortvoj nen?'- Ale nyt er, der raxer'rian. Aj,


'a-xer man.2.Der u-re-ma.an, er vo qjntyn ke-ler y


yn dusva.ser ry!.t fyndi vent. Der-fynbakymt er re.ma
.. t .'

tilzym fe ler yn zajne fis yne zajne hent. Der


pij r aq
zaj.ne hert.3.0j, li be bri.der, az ixe vele itar-bn cy

- r i
major. eva.je zolt ir gejn, di rej ie f: ne i :.vt


r r D .
re far bn ba mir -e-lko pns zo zi tejn. Di
-3e t R. k


zol zi itt-jn.4X.hob. up-ge-le-rut


ajn blat ge-mu_ro y-


1296










*n ixbyn fyn ciemxej-er a&r(js. Jx hAb fardfii irt a


r I -
na..Je ro 1 svesterbrider haltixejus .Tx.haltes (js.


53. Dort in vinkl, in nasnkeler

( 72-76). L ---h L`
A1W oil~

Dortt" yn .6 .l nnasn kejler' ljlt ajf dr"rd,af a



bj si 9t~ej, ligt aju ar..be-er ojf ajn ling f j..Iet, er



Iigt yn krexutyn kidjt:,,qj, vej, her nor ,ojo, majuekiudwajne
A

leoate. iejd, her nor ci myt far stand, be-
S=84)


for ix nem fyndirup .gejd; her nr ci'- yn gib mir dajn



Isant, az di zolstiyt Uvaj gn far majn lej.bn, vaisim



gejoyiu~taribn jing~erket, dioiostuor oej n yn~`ir
fl iu



gralbn, di z6lWtnexmen ra.xe far miai frLmaj.y..ki tojt.
1*90








-54. Dort in vinkl,in kelar


Dolrt yn vin k1 in kej ler hart



p9 4' I w w
ojf ba der erd, af a bpnJl trej lygt aju


.9 -.9 -.5 9 w
ar.be.ttr myt ajn bryst~fej ler, ere lyg't yn grajt yn



krex-et:.,oj, her ojs,maj.nkinRdiajnekhe rejd,



hor ze.l ojs0 myt -grojs far Jsana, e



RenM fYn dir ip ;ver mi*r ca yn



gib mir dajn iart a' di vest nyt !j 'I'n ll dot



far majn le-bn, I us ix gej cumgtand -azj' jhiLger-hejt


y r r
yn1 yu or- de nung itarbt er on a



glqj bu. Z 1st ne. men ra.xze far-majrdarj-N tkn t#111
1296









55. DiR trit fun tiranen


Dy tryt tyn ti ra -n ho.bn z ix ge -lozt



he rn a.ren uvej a zej gerF ba.



naxt, a-rem evej a zej ger ba naxt,,




denmnult-yz ba indr a ite rn ge fa- In fyn



di, vus zc-i lojx tn ba naxt Mir ho.bn iiox nyt


F r
(lf ge-hert cy Vej ..en yn cy kilu 9n; fyn.

VI yr *' I

di, vusmnh(tkajnS;.bir a. vek ge giktt.. 'ikt,



plyc-ing,az mir he.r a psi: re un Z\U-, gn, azndhot
L P arlando.


in-dze .rn a bri-der a. re sAirt. Ax vi

Pi A R k~

40-. --w I - -
by-.ter yz dusJa11d, vu;mir gejen'cy dem stand fa r


S I










acel 1.


sJRB


II ....

in-_dae re ge tra_ je, oj, gve-ster yn bri-der, rore
S.=66
3iF J mi i 1 f 1 J i o t iT III

ver, ver, ver vejst, mim rn hu.- bn dem trejst cy
I i1 0 ,e 1,

ze jen zix myt zej vy-der Nore vy_der. 2. A
A I I L IJ

zoj-vi me far_ nart a foj -gele yn a klet.ke, a_


0 r -
zoj t'menin-dze.re bri der far- ny men, a


yn der t~nte rer tur me, vi kajn Sajnkimtnyt


i, vi.kajn mene ken a hin nyt ki men.
I

DIor tn yn ter di gro be vent zict er durt
I tI. 1" '

varevi ajn kojl, kc~l, dem kop un g -



spart ojf di da re hent, er zfct, az dus harken ce


J. J | I J . . ,-


gejia.


Oj, di fra je velt, zi
1296


YZ yl ilU far












telt, ex kon af &fr gas nyt a rojs, cy hel-In zej



dort xccmytajnpgit Tort in.dze-re bri-der,vusfarhiu-ger




gejn zej (js. 3. Dor h j ly-ker gijst,er 1ozt mix nyt !e4'o-bn a



fi -le du yn kare, a-fi le du yn kare,



jej dn tu; ictimtci na jf ma i nvs far dem gaj st yzdi ti


do 1
ran-stvo ci kl(,in. Jr megt vt Mir tcn Ai z-vi myt a




ru-sy- u ipLon ir megt Mir f rt, or bn mtj r, gly-df-r
A


n( r a dus vus ix v Js a dus zag' ix nyt ujs, ge traj VTel



ix far- bl:j In &in4nc brid&r. 4. Nyt d~r e- urstfgn.t der




l ettr fait a hi in a rajn za mlt kfj-x s




ojf a re-vo-xY.ci.je, y n a h-id vc.sty zajn z2jln.
1296




University of Florida Home Page
© 2004 - 2010 University of Florida George A. Smathers Libraries.
All rights reserved.

Acceptable Use, Copyright, and Disclaimer Statement
Last updated October 10, 2010 - - mvs